z (42.001-42.100)

42001. rogožnják, m. neka vrsta rogoza, Trst. (Let.).
42002. rogúlja, f. 1) die Zacke, Cig. (T.); Rogulje Triglava Odglašajo hrum, Vod. (Pes.); — 2) der Gabelast, Cig., Jan.; — das Gabelholz, die Gabelstange, Cig., M.; grablje imajo roguljo, čeljust, zobe, Dol.; jedes gabelförmige Ding, Cig.; — 3) neki metulj: der Gabelschwanz (harpya vinula), Erj. (Z.); — 4) ein ungeschickter Mensch, Cig., M.
42003. rogúša, f. 1) ein Pfahl mit einer oder mehreren Zacken, Z.; ein gabeliger Zaunpfahl, Dol.; — 2) posebna vrsta potice na svatovščini, Notr.; — 3) = neka mala ped, kolikor namreč je dlan široka z iztegnjenim palcem, Cig., kajk.- Valj. (Rad), Notr.- Z., BlKr.- Let., jvzhŠt.
42004. rohnẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) grunzen, Jan., C.; knurren, murren, Cig., Jan.; — 2) toben, wüthen; tvoji zoprniki rohne, Trav.- Valj. (Rad); Ves togoten rohni paša, Npes.-K.; — ungestüm, mit drohender Stimme reden, Cig.
42005. rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.- Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.- Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora- DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica- Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)- Erj. (Torb.).
42006. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
42007. 2. rojénje, n. das Gebären; — die Geburt: od Kristuševega rojenjà, ogr.- Valj. (Rad); od kod si rojenjà? — iz Ribnice, Svet. (Rok.); — die Abkunft: bil je rojenja visokega stanu starišev, Rog.; Nisem Nemec rojenja, LjZv.; on ni našega rojenja, er ist nicht von unserer Nation, Z.; on je tacega rojenja, er ist von Geburt aus von solchem Temperamente, Z.
42008. rojẹ́vati, -am, vb. impf. zu gebären oder hervorzubringen pflegen, Erj. (Izb. sp.).
42009. rǫ́jica, f. dem. roja; das Bächlein, ein kleiner Wassergraben, Kor.- Cig., Nov.- C.; der Gebirgsbach, Nov.- C.; — der Thränencanal: solze teko iz tenkih rojic, Bes.
42010. rójstən, -tna, adj. Geburts-; rójstni list, der Geburtsschein; rojstni dan; rojstno mesto; (iz: rojstvən).
42011. ròk, rǫ́ka, m. 1) die Frist, der Termin, Habd.- Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ., nk.; ob svojih časih ali rokovih, Levst. (Nauk); plačilni r., der Zahlungstermin, nk.; — 2) die Tagfahrt, die Tagsatzung, Jan., C., nk.; — 3) das Schicksal, das Fatum, Cig., Jan.; — 4) = spomin, das Vorzeichen (omen), Cig., Jan.; rok so slišali, predno je otrok umrl, Mik., Polj.; — = strah: rok išče otrok, der Popanz sucht Kinder, Notr.- Cig.
42012. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
42013. rokáv, m. 1) der Ärmel; imeti jok za rokavom = zum Weinen geneigt sein, Jurč.; — 2) pl. rokavi = rokavci, das kurze, bis zu den Lenden reichende Ärmelleibchen des weiblichen Geschlechtes; — vrhnja, kratka, bela jopa ženska, BlKr.; — 3) rokav, der Flussarm, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — der Canal, DZ.; — 4) = rokavu podoben kos polja, Cig.
42014. rokávčək, -čka, m. dem. rokavec; 1) das Ärmelchen; — 2) pl. rokavčki, die Siegwurz (gladiolus communis), Cig.
42015. rokávəc, -vca, m. dem. rokav; 1) das Ärmelchen, Mur., Cig., Jan.; — der Vorsteckärmel, Cig., Jan.; — 2) pl. rokavci = rokavi, das kurze weibliche Ärmelhemd, Mur., Cig., Jan., jvzhŠt.; — 3) rokavec, das Leimkraut (silene inflata), Pod Tabrom ( Kr.)- Erj. (Torb.).
42016. rokȃvnica, f. 1) das Manipel (beim Messgewand), Burg.; — 2) ein kurzer, enger Muff, der Stauch, Jan. (H.).
42017. rokodẹ̑łski, adj. Handwerks-, Handwerker-, handwerksmäßig; — Manufactur-, Jan.; — rokodelski les, Holz für industrielle Zwecke, Levst. (Močv.).
42018. rokohítrost, f. taschenspielerische Gewandtheit, Levst. (Zb. sp.).
42019. rokohı̑trski, adj. Taschenspieler-: rokohitrska čuda, Levst. (Zb. sp.).
42020. rokomȃłhar, -rja, m. = rokovnjač, eine Art Landstreicher, der Vagabund, Z., Gor.
42021. rokomȃłharski, adj. Landstreicher-: r. jezik, Cig.
42022. rokosẹ́ja, f. = redoseja, jvzhŠt.
42023. rokotvǫ́rən, -rna, adj. mit der Hand gemacht oder erzeugt, Cig. (T.); rokotvǫ̑rni papir, das Handpapier, Cig. (T.); rokotvorno delo, die Handarbeit, Šol.; Manufactur-, Jan.; — hs.
42024. rokotvorína, f. das Manufact, Jan., DZ.; die Manufacturware, Jan., Cig. (T.); — hs.
42025. rokotvornína, f. = rokotvorina, DZ.
42026. rokovȃnje, n. 1) die Handhabung, die Manipulation, DZ.; poslovno r., die Geschäftsmanipulation, DZ.; ( hs.); — 2) das gegenseitige Händereichen, Dol., jvzhŠt.
42027. rokovȃt, f. tudi: rokovȃd, Mur., Danj.- Mik., vzhŠt.; pogl. rokovet.
42028. rokováti, -ȗjem, vb. impf. 1) r. s čim, etwas handhaben, damit manipulieren, Cig. (T.), C., DZ.; ( hs.); — 2) r. se s kom, sich die Hände reichen, SlN., Dol., jvzhŠt.
42029. rokǫ́vən, -vna, adj. 1) Termin-: rokǫ̑vni račun, die Terminrechnung, Cel. (Ar.); rokovni zapisnik, das Fristenprotokoll, Levst. (Nauk); rokovno = na roke, terminweise, Cig., Jan.; — 2) periodisch, Ravn.- Cig., Jan., C., Levst. (Cest.); rokovna vadba v orožju, DZ.
42030. rokovnáč, m. = rokovnjač, Levst. (Zb. sp.).
42031. rokǫ̑vnica, f. gefährliche Landstreicherin: ni bilo v vsem našem okraju nobene rokovnice in ciganke, LjZv.
42032. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.
42033. rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
42034. rokovǫ́diti, -vǫ̑dim, vb. impf. anleiten, Jan.; — po drugih slov. jezikih.
42035. rol, m. = ror, Z., SlN.
42036. ròm, róma, m. 1) der Rahmen; — 2) die Randleiste der Schuhsohle, Levst. (Rok.); na rom šivati škornje, Z., Levst. (Rok.), Št., Gor.
42037. romānca, f. neka vrsta pripovednih pesmi, die Romanze.
42038. romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
42039. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
42040. 2. rǫ̑mar, -rja, m. = žrebelj za črevlje na "rom", Polj.
42041. romátati, -tam, -čem, vb. impf. = romotati, poltern, rumpeln, C., jvzhŠt.
42042. romǫ̑n, m. 1) das Gemurmel, Z.; — 2) = govor, die Sprache: rozeanski romon, der resianische Dialect, Rez.- C. ( Let.).
42043. romonẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rieseln, murmeln, Z., Let.; — 2) = govoriti, Rez.- C., SlN.
42044. romǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. impf. = govoriti, Rez.- C., Z.
42045. rǫ́na, f. = pesa, die Rohne, Guts.- Cig., Mur., Notr.- Z., Koborid- Erj. (Torb.); — iz nem.
42046. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
42047. rǫ̑nək, -nka, m. = viseč svet, po nekaterih krajih tudi vinograd v istem pomenu, kakor ipavski "breg", Goriška ok.- Erj. (Torb.); — menda iz furl. ronc; prim. Štrek. (Arch. XII. 467.).
42048. rǫ̑nka, f. neka debela hruška, Z., BlKr.
42049. rọ̑p, m. der Raub; čebele gredo na rop; — die Beute; rop so mej seboj razdelili; velik r., große Beute, Dalm.; — prim. stvn. roub, Mik. (Et.).
42050. rọ̑pən, -pna, adj. Raub-, Guts.- Cig., Jan., M.; ropna zver, Vrt.
42051. rǫ́piti, rǫ̑pim, vb. pf. 1) einen Schlag versetzen, Jan.; — r. se, sich anschlagen, Jan.; — 2) plötzlich einfallen, hereinbrechen, Jan.; v deželo r., Pot.- Mik.; morivci ropijo v Betlehem, Ravn.; božja sodba je tedaj ropila, Ravn.; v paglavce ropi kuga, Ravn.; — r. na koga, jemanden überfallen, V.-Cig., Jan.; vun r., hinausstürzen, Vod. (Izb. sp.); v glavo mu je ropilo, er bekam die fixe Idee, Vod. (Nov.).
42052. rọ̑pnik, m. der Räuber, Ravn.- Valj. (Rad), C.; r. na divjačino, der Wildschütze, LjZv.
42053. rópniti, rǫ̑pnem, vb. pf. hereinstürzen: divji lovci bodo ropnili na vrt, Burg.
42054. ropotáč, m. der Polterer; ( pren.) der Schreier: duševne veše in puhli ropotači, Zv.
42055. ropotálọ, n. 1) das Polterzeug, das Klapperwerk; — 2) der Polterer, der Lärmer, Cig., Jan.
42056. ropotárnica, f. die Rumpelkammer, C., Erj. (Izb. sp.).
42057. ropótəc, -tca, m. 1) das Polterwerkzeug: die Ratsche, die Klapper, Cig., Jan., M., C.; — die Klappermühle als Vogelscheuche, M., LjZv., Tolm.; velik ropotec, pa malo melje = viel Geschrei u. wenig Wolle, Guts.- Cig.; — 2) der Wecker in den Uhren, Cig.; — der Wecker in den Mühlen, Cig.; — 3) der Schlotter- oder Klapperapfel, Cig., C., Gor.; — die Polternuss, Cig., Jan.
42058. ropotı̑ja, f. das Gerümpel, das Rumpelzeug, der Plunder.
42059. ror, m. = dimnik ( nem. "Rohr"), vzhŠt.
42060. 1. rósa, f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.
42061. rósən, -sna, adj. Thau-; rosna kaplja; — thauig, thaubenetzt; vse je rosno; — rosne oči, feuchte Augen.
42062. rosílọ, n. 1) das Thauen, Cig.; — 2) die Flachsröste, Z.
42063. rosíšče, n. 1) die Flachsröste, Jan.; — 2) der Thaupunkt ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
42064. rosíti, -ím, vb. impf. 1) rosi, es thaut; es regnet in feinen Tropfen; — oblak rosi, die Wolke lässt einen feinen, thauartigen Regen fallen, Cig.; — oko rosi, das Auge thränt; — 2) anfeuchten, netzen; dežek zemljo rosi; Kod si hodil, kje si bil, da si čreveljce zrosil? Npes.- Dol.; začne s solzami njegove noge rositi, Jsvkr.; — vom Thau anfeuchten lassen: lan r., den Flachs rösten.
42065. rosopàs, -pása, m. das Fuchsschwanzgras (alopecurus sp.), Sv. Peter pri Gorici, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — das Schöllkraut (chelidonium maius), Jan., Z., Medv. (Rok.).
42066. 1. rǫ́š, m. = rovaš, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — na roš = na račun, Ahac.; — naredimo roš! = glasujmo! (glasujejo pa z zarezami), Ben.; — usnjev r., eine Ledermarke, Z.
42067. 2. rǫ̑š, m. = 2. rošt, der Rost: na rošu pečen, Dalm., Lašče- Levst. (Rok.); razbeljen r., Bas.; — iz nem.
42068. rǫ̑šnja, f. die Weile, Dol.- Cig., Jan., Vrt.; — prim. nem. Rast (s slov. obrazilom: -nja), Mik. (Et.).
42069. 2. rǫ̑št, m. der Rost; — iz nem.
42070. 1. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rauschen, poltern, rasseln, Jan., M., vzhŠt.; lärmen, Štrek.
42071. 2. rǫ̑štati, -am, vb. impf. rösten; — iz nem.
42072. róta, f. der Schwur, der Eid, Habd., Jarn.- Mik., Jan.; prisežem s to mojo ( nam. svojo) roto, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
42073. rǫ̑tba, f. der Schwur, der Eid, C.; obljubim s to mojo ( nam. svojo) rotbo, Prisege iz 17. in 18. stoletja- Let. 1884.
42074. rotə̀n, -tnà, adj. schadhaft, krank: rotne noge, offene Füße, V.-Cig., Jan.; r. les, Z.; — prim. reten.
42075. rotína, f. = rotinja, Z.
42076. rotíšče, n. der Schwurplatz, Cig., Jan.
42077. 1. rotíti, -ím, vb. impf. 1) beschwören; prosim in rotim te; on posluša tega, kateri njega roti, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) r. se, schwören, betheuern; kleti in r. se; kjer se zlo rotę́, resnice nẹ́, Met.; Rotil se je ljubezni I zvestega srca, Levst. (Zb. sp.).
42078. 2. rotíti, -ím, vb. impf. = retiti, verletzen, Z.
42079. ròv, róva, m. 1) der Graben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); Vsi pod Sisek se nabrali, Tam se v rove zakopali, Npes.- Vod. (Pes.); der Laufgraben, Cig., Jan., Cig. (T.); cestni r., der Straßengraben, Levst. (Cest.); — das Flussbett, M., Npes.- Kres; — der Canal, Mur.; — 2) der Stollen, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; okrožni r., der Revierstollen, DZ.; — 3) der Steinbruch, Cig., Jan., Mik.
42080. rǫ̑v, -ı̑, f. = pri tleh ležeča skala (torej že izrita iz zemlje), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
42081. rovȃjsati, -am, vb. impf. = nekako razgrajati, vpiti in jokati vse vprek, BlKr.
42082. rovár, -rja, m. der Wühler, Cig., Jan., ZgD.
42083. rováš, m. das Kerbholz, der Rabisch; imava še nekaj na rovašu, wir haben noch eine Abrechnung miteinander, vzhŠt.; — koren: ry-, Mik. (Et.).
42084. rovátati, -am, vb. impf. mit der Kreide schreiben, zeichnen, ogr.- C.
42085. 1. rováti, rǫ́vljem, vb. impf. wühlen: krt po zemlji rovlje, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; h krtom rovat iti = ins Gras beißen, SlN.
42086. rǫ̑vka, f. die Spitzmaus (sorex), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
42087. rǫ̑vtar, -rja, m. der Besitzer eines Gereutes, der Gereuter, Cig., Gor., Notr.
42088. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
42089. rožánəc, -nca, m. 1) die Thürpfoste: v rožancih sem stal, Tolm.- Erj. (Torb.), Nov.; — der Thürrahmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) rožanci, die Gattersäulen der Sägemühle, Notr.; — 3) der Bettpfosten, bes. das oben hervorragende Ende desselben, Cig., Gor.- M., Valj. (Rad); — 4) der hervorragende Theil eines Sparrens, Z.; — 5) das gebogene Seitenholz eines Kahnes, Levst. (Rok.); — 6) rožiček, ki človeku zraste, ako se n. pr. udari na čelo, BlKr.- Let.; — 7) die Hornblende ( min.), Cig. (T.), Nov.
42090. rožaníca, f. 1) = 1. rožnica 2), der Stirnzapfen, Štrek. (Let.); — 2) neka mrena, očesna bolezen pri mladih prašičih, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
42091. róžəc, -žca, m. dem. rog; 1) das Hörnchen; — 2) = orobkan koruzen klas, BlKr.; — 3) neka očesna bolezen svinjska, vzhŠt.- C.; — 4) der Regenbogen, ogr.- C., Valj. (Rad).
42092. 3. róžən, -žna, adj. 1) Horn-: rọ̑žne kovine, rọ̑žni svinec, Cig. (T.); — 2) hornartig, Cig., Jan.; — 3) rožno (= debelo) pogledati, KrGora- DSv.; rožno gledati, verlegen blicken, UčT.; — 4) = malo vinjen, Breznica ( Gor.).
42093. roženẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Horn werden, Jan. (H.).
42094. roženíca, f. 1) das Horn (als Gefäß), ein hornartiges Gefäß, Zv.; — 2) die Hornhaut des Auges, Cig. (T.), Žnid., Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); — 3) der Dachsparren, C., Zora, vzhŠt., jvzhŠt.; roženice ali lemezi, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Beschläge der Heugabeln (oft aus Horn), M., Z.
42095. roženína, f. 1) die Hornmasse, die Hornsubstanz, C., Levst. (Podk.); — 2) die Hornarbeit, Cig.; — coll. aus Horn verfertigte Dinge, Gor.
42096. rǫ̑žənkranc, m. = rožni venec, der Rosenkranz (ein Gebet); — iz nem.
42097. rǫ́ževəc, -vca, m. 1) der Rosenstrauch, Jan.; — 2) der Rosenquarz, Erj. (Min.).
42098. roževína, f. die Rosenessenz, Jan. (H.).
42099. rǫ́ževka, f. der Rebenschoss, jvzhŠt.; — prim. rozga.
42100. rǫ̑žica, f. dem. roža; 1) das Blümlein; das Röslein; govoriti, kakor bi rožice sadil = schön sprechen; — romarska r., der Dost (origanum), C.; — božja r., das Gänseblümlein (bellis perennis), C.; — 2) die Rosette, Cig., Jan.; ogelne rožice, die Eckrosetten, DZ.; — 3) mile rožice, neka jabolka, Gor.

   41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201 42.301 42.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani