Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.801-41.900)

  1. režálọ, n. der Zahnfletscher, der Grinser, Cig., Jan.; der Knurrkater ( fig.), Cig.; — = kdor se vedno smeje ali joka, Z.; pos. das Plärrmaul, Ljub.
  2. režȃnčast, adj. falzicht, Cig.
  3. režȃnəc, -nca, m. der Falz (im Brette), Cig.; pl. režanci, der Falz des Sägerahmens, Cig.; tramovi pri vodni žagi, po katerih se voz premiče, Poh.
  4. rẹžȃnj, -žnjà, m. = reženj: r. pečenke, LjZv.
  5. režánja, f. ein zänkisches Weib, vzhŠt.- C.
  6. režȃnje, n. 1) das Klaffen; — das Zähnefletschen, das Grinsen; — 2) das Keifen; — 3) das laute Lachen; — das Plärren.
  7. rę́žati, -ím, vb. impf. 1) klaffen, geöffnet sein; zemlja reži od suše; orehova lupina, strok, zrel kostanj reži; brezno mu nasproti reži, Preš.; pes reži, kadar zobe kaže; — režeča šivanka, die Kürschnernadel, V.-Cig.; — 2) murren, keifen; r. na koga, nad kom, jemanden schreiend schelten; kje je oblast, na katero drugi ne reže? Kast.- Valj. (Rad); — 3) = grdo se smejati ali jokati ali sploh kričati, C., Št.; tudi r. se, Mur., Cig., BlKr.; kaj se zmerom režiš? vzhŠt.; vsi so se mu v zobe režali, Erj. (Izb. sp.).
  8. režàv, -áva, adj. keifisch, zänkisch: režava mačeha, SlN.
  9. režȃvəc, -vca, m. der Zahnfletscher, Cig.
  10. rę̑žək, -žka, m. 1) einer, der gerne lacht, M., Z.; — 2) die Thürluke, kajk.- Valj. (Rad).
  11. réžəlj, -žlja, m. die Schnitte, V.-Cig., Savinska dol.; bes. die Apfelschnitte, das Spaltel (= krhelj), C.; jabolka v režlje razrezati, SlGosp.
  12. réžənj, -žnja, m. die Schnitte, V.-Cig.; r. kruha, jvzhŠt.; trdo jajce po dolgem na režnje razrezati, Navr. (Let.); die Klötze, das Spaltel, Cig., C.; — Adamov r., der Adamsapfel, Št.; — prim. rẹžȃnj, LjZv.
  13. režı̑n, m. 1) der Zahnfletscher, Cig.; — der Maulaffe, M.; — 2) = otrok, ki se rad joka, M.
  14. režı̑nje, n. coll. 1) = zelene orehove lupine, C.; — 2) = fižolovo stročje, C.
  15. režı̑nka, f. die Zahnfletscherin, Cig.; — der Maulaffe, M.
  16. rẹžljáti, -ȃm, vb. impf. v režlje rezati, in Schnitten theilen; jabolko r., C.
  17. rẹžnják, m. das Klötzenbrot, C.; — gedünstete Obstschnitten, C.
  18. režúlja, f. ženska, katera se rada smeje, M., Z.
  19. režȗn, m. moški, kateri se rad smeje, Z.
  20. ríba, f. 1) der Fisch; zdrav je kakor riba, er ist kerngesund; — 2) der Muskel, Z., Štrek.; pos. debele mišce na nogah in rokah, der Wadenmuskel, der Oberarmmuskel, Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.); ribo sekati, die Kraft des Oberarmmuskels (Beugers) mit einem Hiebe der Handschneide erproben, Erj. (Torb.); — 3) das Rückenfleischstück, Cig.; der Lendenbraten, Bolc- Erj. (Torb.); svinjska r., der Jungferbraten, C.
  21. rı̑bati, -bam, -bljem, vb. impf. reiben; pod r.; — schneiden: repo, zelje r.; — (iz nem.).
  22. rı̑bežən, -žna, m. das Reibeisen (für Kraut, Rüben); — iz nem.
  23. ríbica, f. dem. riba; 1) das Fischlein; — 2) človeška r., der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.); — 3) ein Insect: der Zuckergast (lepisma), Erj. (Z.); — 4) der Muskel, Mur., V.-Cig.; — ribice, die Waden, BlKr.; — 5) das Rückenfleischstück, bes. beim Schwein, der Jungferbraten, V.-Cig., Jan., C., Št.; — 6) die Niere, Mur., Št.- Cig.; — 7) die Schafgarbe (achillea millefolium), Josch.
  24. rı̑bič, m. 1) der Fischer; — 2) razni ptiči: die Seeschwalbe (sterna hirundo), Cig., Frey. (F.), Erj. (Ž.); — der große Sägetaucher (mergus merganser), Frey. (F.); — der Reiher, Kor., Št.- Cig.; — der Kiebitz (vanellus), Guts.- Cig., Jan., M.; — der Eisvogel (alcedo ispida), Frey. (F.).
  25. ribnína, f. der Fischzoll, Jan.
  26. rı̑bnjak, m. 1) der Fischteich; — 2) = ribnjača, der Fischbehälter, Cig., Jan.; ribič z ribnjakom na hrbtu, Cv.
  27. ribolǫ́vən, -vna, adj. 1) den Fischfang betreffend: ribolǫ̑vni listki, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) fischbar, Cig.
  28. ribolǫ̑vski, adj. den Fischfang betreffend: r. dan, der Fischtag, Cig.; ribolovska pravica, DZkr.
  29. ribolǫ̑vstvọ, n. die Fischerei, DZ., nk.
  30. riborę́ja, f. = ribstvo, die Fischzucht, Nov.
  31. rı̑bstvọ, n. die Fischzucht, Levst. (Nauk).
  32. ríčati, -ím, vb. impf. = rikati, brüllen, vzhŠt.- C.
  33. rída, f. = rajda: 1) die Wendung, die Krümmung, Mur., Z.; cesta z ridami, eine Zickzackstraße, Mik.; cesta gre v ride, Brdo ( Gor.); ride, Serpentinen, Tolm.; — 2) die Reihe, Mur., Cig., Jan.; r. gor, Cig.; — der Zug, die Schar: r. ljudi, vojakov, Cig.; — der Streifen: rida, ki jo je barka delala po morju, Cv.; — 3) sprednji oplen, Notr.; — prim. rajda.
  34. rídati, -am, vb. impf. wenden, lenken, M., Z.; voz r., Z.; — prim. rajdati.
  35. rı̑dž, rídža, adj. fuchsgelb, Habd., Mik., vzhŠt.- C.; — prim. hs. ridj.
  36. rídžan, m. der Lichtfuchs, Mur., Jan., vzhŠt.- C.; — živinče rdečkaste ali rjavkaste barve, BlKr.- Let.
  37. rídžana, f. eine röthliche Kuh, vzhŠt.- C.
  38. rídžanka, f. = ridžana, vzhŠt.- C., BlKr.
  39. rı̑džka, f. eine fuchsrothe Stute, Mur., vzhŠt.- C.
  40. rı̑f, m. die Elle, jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad).
  41. rífəlj, -flja, (-fəljna), m. 1) die Riffel, Cig., Jan., BlKr.; — 2) der Fletschzahn, der von der Lippe nicht bedeckt wird, Cig.; — iz nem.
  42. 2. ríga, f. = kos zemlje, ki v potok sega, die Erdzunge, Kr.- Valj. (Rad).
  43. rígati, rı̑gam, vb. impf. 1) sich erbrechen, Bolc- Erj. (Torb.), Mik.; — 2) riga se mi, es stößt mir auf, ich rülpse; — 3) schreien wie der Esel: osel riga, Mur., LjZv., Dol.
  44. rihljáča, f. die Riffel, Z.
  45. rihljȃnčən, -čna, adj. = ohlančen: rihljančno platno, mittelfeine Hausleinwand, jvzhŠt.
  46. 2. ríja, f. 1) das Wagengeleise: kolna r., C.; — 2) die Ritze, C.; — 3) der Streif, C.; — prim. riti.
  47. ríkati, rı̑kam, -čem, vb. impf. brüllen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — schreien ( v. Esel), Levst. (Zb. sp.).
  48. rı̑ł, rı̑la, m. odžagan kos debla, das Stammstück, Mur., Jan., vzhŠt.; v rile zagozde zabijati, Danj. (Posv. p.).
  49. rı̑łčək, -čka, m. dem. rilec; 1) das Rüsselchen; — 2) der Milchzahn, Jan., Rib.- Mik., Erj. (Som.); — 3) der Calvilleapfel, Cig., C.; — 4) neka vinska trta: der Riesling, M., C.
  50. rı̑łəc, -łca, m. 1) der Rüssel; — r. kuhati = jezen biti, schmollen, Kr.; — 2) ein vorspringender Theil, der Vorsprung, Cig., Jan.; das Vordertheil des Schiffes, Cig., C.; — der vorderste Theil des Holzschuhes, Cig.
  51. rimosklȃdje, n. das Reimen, Zv.
  52. rimoslẹ̑dje, n. die Reimfolge, Zv.
  53. rincati, -am, vb. impf. = rintati, Z., pogl. ritati.
  54. rı̑nəc, -nca, m. der Stoß, C., Z.
  55. ríniti, rı̑nem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.- C.
  56. rı̑nka, f. der Ring; — iz nem.
  57. ripèč, -ę́ča, adj. = rupeč, von innerer Hitze geröthet (von Wunden, von der Schamröthe u. dgl.), Dict., Cig., C.; ripeč madež, Dalm.; — schamroth, Notr.- Cig.; — ( beißend, Guts.); — prim. ripiti se.
  58. ripsálọ, n. der Wetzer, Cig.
  59. rı̑psanje, n. das Wetzen, das unruhige Sitzen.
  60. rı̑psati, -am, vb. impf. reiben, wetzen, bes. beim Sitzen wetzen; r. se, sich wetzen, Cig.; — prim. ribati.
  61. 2. rı̑s, m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.
  62. 1. rı̑sa, f. 1) der Luchs, Meg., Mur.; (das Weibchen), Frey. (F.); pikasta risa, das fleckichte Panterthier, Hip. (Orb.); — 2) kozje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Steinschlüpfer (lithobius sp.), (napada druge živali, n. pr. muhe, pajke itd., zaradi česar ima to ime), Trenta- Erj. (Torb.).
  63. 2. rísa, f. = črta, poteza, der Strich, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  64. risága, f. neko grozdje, M., Vrtov. (Vin.).
  65. risáłce, n. der Zeichenstift, Cig., Jan.
  66. risáłən, -łna, adj. Zeichen-, Reiß-, Cig., Jan., nk.
  67. risȃłnica, f. 1) das Reißbrett, Jan.; — 2) der Zeichensaal, Jan. (H.); — die Zeichenschule, Nov.
  68. risálọ, n. 1) das Reißzeug, Jan.; — 2) die Ziehbank (der Büchsenmacher), V.-Cig.
  69. rı̑sanica, f. ein gezogenes Rohr, eine geriefelte Büchse, Jarn., Cig., Jan., BlKr.
  70. rísanje, n. 1) das Zeichnen, Cig., Jan., nk.; — 2) die Zeichnung, Cig., Jan., nk.
  71. rı̑sanka, f. das Zeichenheft, nk.
  72. rı̑sar, -rja, m. der Zeichner, Cig., Jan., nk.
  73. rı̑sarica, f. die Zeichnerin, Cig., Jan., nk.
  74. risarı̑ja, f. 1) das Zeichnen; — 2) = risanje 2), die Zeichnung, Cig., Jan., nk.
  75. rı̑sarski, adj. Zeichner-, Zeichen-, Cig., Jan., nk.
  76. rı̑sarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig., Jan., nk.
  77. rísati, rı̑šem, vb. impf. 1) Linien ziehen, Dict.; zeichnen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) riefeln, Cig.; puško r., Cig.; risana puška, Npes.- M.
  78. rísavəc, -vca, m. der Zeichner, Cig.
  79. rísəv, -sva, m. = ris, der Luchs, Habd.; (risu, indecl., Fara ( Notr.)- Štrek. [LjZv.]).
  80. rítati, -tam, -čem, vb. impf. mit den Hinterfüßen ausschlagen; kobila rita, če je ovsa sita, C.; — mit den Füßen stoßen, unruhig sein: otrok rita, jvzhŠt.
  81. rı̑təc, -tca, m. = 1. ritež, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  82. rítənski, -skọ, adv. mit dem Hintern voran, rücklings: ritensko (-i) hoditi; rak zmerom ritensko plava, Erj. (Izb. sp.).
  83. ríti, rı̑jem, vb. impf. 1) wühlen; svinje rijejo po njivi; krt rije pod zemljo; za čim r., nach etwas wühlen, graben, Cig.; — 2) = iz zemlje kopati gomoljaste sadeže, graben: r. krompir, repo, korenje itd., rije se tudi trn iz kože, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) r. se, sich drängen, Jan.
  84. rı̑tina, f. = debelejši konec posekanega debla ali snopa, Cig., Jan., Z., Kr.; — der untere Theil einer Pflanze, C., Z.
  85. rı̑tinje, n. coll. die unteren Theile von Bäumen und anderen Pflanzen, C.
  86. rı̑tka, f. dem. rit; 1) ein kleines Gesäß, das Ärschlein; — 2) das dicke Ende des Eies, Z., Levst. (Rok.); — das Stengelende des Apfels, Z.; — 3) der dicke Theil einer Garbe oder eines gefällten Baumes, C.
  87. rı̑tnica, f. 1) der Hinterbacken, Jarn., Cig., DZ.; — 2) = ritnik, der Mastdarm, Mur.
  88. rítniti, rı̑tnem, vb. pf. mit dem Hinterfuße o. den Hinterfüßen einen Schlag versetzen, ausschlagen; konj me je ritnil.
  89. ritopàš, -páša, adj. excessiv (im Essen u. Trinken), schwelgerisch (preprosto), Jan., Levst. (Zb. sp.); (tudi: subst. m., der Schmauser, Jan.).
  90. ritopášən, -šna, adj. = ritopaš, Jan., Levst. (Zb. sp.).
  91. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
  92. riváč, m. der Hauzahn des Schweines, Cig., Jan., Gor.- Mik.
  93. rı̑vež, m. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  94. rı̑ž, m. der Reis (oryza sativa).
  95. 1. ríža, f. 1) die Riese, die Holzrutsche, Cig., Jan., Gor., Dol., Št.; — 2) der Streifen; (tkati) pretanke riže šlaraste, Npes.-K.; — die Reihe, die Zeile, Guts., Mur., Jan.; — iz nem.
  96. rı̑ževica, f. das Reisstroh, DZ.
  97. rjà, f. der Rost; rja jẹ́ železo; — der Rost am Weizen; rja je žito vzela; — tudi: ŕja.
  98. rjàv, -áva, adj. 1) rostig, Mur.; železo je rjavo, Levst. (Rok.); — ŕjav (o žitu), Levst. (Rok.); — 2) braun; rjava barva.
  99. rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
  100. rjavẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) rostig werden, rosten; železo rjavi; — 2) braun werden, sich bräunen; vino rado rjavi, kadar trgajo o deževnem vremenu, M.

   41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101 42.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA