Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.701-41.800)

  1. reklāma, f. javno naznanjevanje in priporočanje, die Reclame.
  2. réklọ, n. die Phrase, Cig. (T.); — der Spruch, LjZv.
  3. 1. rę̑koma, adv. satzweise, Cig. (T.).
  4. rekovəc, -vca, m. die Flachsseide (cuscutta epilinum), Z., Medv. (Rok.).
  5. rẹkovìd, -vída, m. = rekokaz, Cig. (T.).
  6. relatīvən, -vna, adj. odnosen, oziralen, relativ.
  7. rę́lih, m. = macesen, Mur., Jan., C., Poh.; — tudi = ril, ploh, Poh.; — iz nem. Lärche (?).
  8. rę̑lje, n. neka zel, ki jo ob hudi uri zažigajo, Goriš.
  9. rę́ma, f. 1) der Rahmen, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Zettelrahmen, der Weberhaspel, V.-Cig., M., Z., Gor.; — prim. bav. rem f. der Rahmen, Štrek. (Arch.).
  10. rę̑məlj, -mlja, (-məljna), m. ein viereckiger, nicht starker Holzpfosten; die Latte bei Umzäunungen; — prim. bav. rämling, der Holzpfosten, Levst. (Rok.).
  11. remę̑nje, n. coll. die Riemen, das Riemenzeug.
  12. remę́səl, -sla, m. das Geißblatt (lonicera caprifolium), (— prim. it. madreselva, das Geißblatt) Branica- Štrek. (LjZv.).
  13. rę́nčati, -ím, vb. impf. knurren; brummen; pes renči; tudi o človeku: kaj zmerom renčiš!
  14. rentáčenje, n. das Brummen; das Zanken, Kr.
  15. rentáčiti, -ȃčim, vb. impf. mit Worten poltern, zanken, schelten, Kr.
  16. rèp, rę́pa, m. 1) der Schweif, der Schwanz; imam pet repov (fünf Stück Vieh) v hlevu; — zvezda ima rep; — die Schleppe ( zaničlj.), V.-Cig., Jan.; — das Hintertheil des Schiffes, M., ogr.- C.; — ein spitzig zulaufender Acker, der Pfriemen, Cig., Jan.; — konjski r., der Pferdeschweif (beim Nervensystem), Erj. (Som.); — to ima velik rep = das hat viele Folgen, V.-Cig.; — 2) der untere Saitenhalter bei einer Violine, V.-Cig.; — 3) der Obststiel, Cig., Jan., Z., Goriška ok.- Erj. (Torb.); kdor z gospodo črešnje zoblje, ostajejo mu repi, Notr.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 4) rastline: konjski r., der Schachtelhalm, die Katzenzahl (equisetum arvense), Cig., Jan.; — kozji r., der Gänsefuß (chenopodium album), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: = ovčji r., Cig.; — lisičji r., das Fuchsschwanzgras (alopecurus pratensis), Cig., Jan., Tuš. (R.); tudi: der Bärlapp (lycopodium clavatum), Gor., Dol., BlKr.; ali: die Spierstaude (spiraea), Josch; — mačji r., der Tannwedel (hippuris vulgaris), C., Medv. (Rok.); tudi: svinjski r., Jan., Vrt.; — medvedov r., der Natterkopf (echium vulgare), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — mišji r., = vratič, ogr.- C.; — ovčji r., die Hausmelde, wilder Spinat (chenopodium bonus Henricus), M.; — pasji r., das Lieschgras, das Thimotheegras (phleum pratense), Cig., Medv. (Rok.); — petelinov r., die Schwertlilie (iris), Koborid- Erj. (Torb.); — svinjski r., = pasji r., Tuš. (R.); — zajčji r., die Wiesenraute (thalictrum galioides), Josch; — pl. repi, die Klette (lappa), Kast. (W.); — tudi: rę́p, Cv., Dol.
  17. rẹ́pa, f. die Rübe; coll. Rüben; kisla, sladka r.; — divja r., der Repskohl (brassica napus), Josch; — turška r. = papežica, C., Pohl. (Km.); — laška r., = krompir, die Kartoffel, Mur., Josch; — svinjska r., die Gichtrübe, die Zaunrübe (bryonia alba), Cig., Medv. (Rok.).
  18. repáč, m. 1) žival, ki ima dolg rep, Z., Mik.; — 2) der Brockenstahl, V.-Cig.; — 3) neka vinska trta, Rihenberk- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Ljubljanska ok.- Erj. (Torb.).
  19. repáča, f. 1) žival, ki ima dolg rep, n. pr. krava, Mur.; — 2) = zvezda repatica, der Kometstern, M., Z., Vod. (Izb. sp.); — 3) die Ackertrespe (bromus arvensis), vzhŠt.- C.
  20. repačíca, f. 1) eine Art Meise, vzhŠt.- C.; — 2) zelena r., das Augenthierchen (euglena viridis), Erj. (Z.).
  21. rẹpȃljščica, f. der Bluthänfling (fringilla cannabina), Cig., Frey. (F.); — tudi: der braunkehlige Steinschmätzer (saxicola rubetra), Frey. (F.).
  22. 1. rę̑par, -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.- C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — prim. rep.
  23. 2. rẹ̑par, -rja, m. 1) der Rübenhändler, Z.; — der Rübensamenhändler, Gor.; — 2) eine alte Münze: der Batzen, Cig., Jan., Npes.-K.; (= 6 soldi, Alas., Mur.; = 4 kr., Jarn.); o malih reparjih veselo živeti po krčmah, Levst. (Zb. sp.); — prim. bav. "rueblerbatzen, mit dem Gepräge einer Rübe, des Wappens des Salzburger Erzbischofs Leonhard von Keutschach (1495—1518)", Levst. (Rok.); — 3) metulj r., der Rübenweißling, Cig.; — 4) der Monat October, C.
  24. rẹ̑parnik, m. der Batzenleib, Jarn.
  25. repása, f. der Schweif: svinjska r., Lašče- Levst. (M.); pečena svinjska r., Levst. (Zb. sp.).
  26. 1. rę́past, adj. 1) mit einem Schwanz versehen, Habd., Danj.- Mik., Mur.; — 2) einem Schwanze ähnlich, Cig.
  27. repàt, -áta, adj. mit einem Schwanze versehen, Mur., Cig., Jan.; repata zvezda, der Komet, Mur., Cig., Jan.; — langschweifig, Cig.
  28. rę́pati, rę̑pam, vb. impf. 1) konja r., dem Pferde die Schweifhaare auszupfen, Polj.; — 2) r. se: težaki se repajo, kadar nekateri hitijo, da drugi v vrsti zaostajajo, jvzhŠt.
  29. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
  30. repə̀c, -pcà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) lisičji r., der Bärlapp (lycopodium), C.; — tudi rę̑pəc.
  31. repə̀k, -pkà, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) ein kleiner Obststiel, Cig., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — der Traubenkamm, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) jeklo v repkih, der Brockenstahl, V.-Cig.; — tudi: rę̑pək.
  32. 1. rę́pən, -pna, adj. Schwanz-.
  33. repetȃljka, f. = repetnica 2), perotnica 4), Zv.
  34. repẹ́ti, -ím, vb. impf. grunzen (von Schweinen, wenn sie gereizt werden), ogr.- C.; — nam. hrepeti.
  35. repetı̑rka, f. (ura) r., die Repetieruhr, Jan.; — (puška) r., das Repetiergewehr, nk.; — po češ. iz nem.
  36. 1. repíca, f. der Wagenschweif am Bauernwagen (konec svore), Mur., Št.- Cig., Jan.; ože privezati vozu na repico, Pjk. (Črt.).
  37. 2. rẹ́pica, f. dem. repa; 1) das Rübchen; — 2) die Kniescheibe, C.; — 3) = ogrščica, der Repskohl (brassica napus), Cig., Tuš. (R.), DZ.; — papeževa r., die Erdbirne, der Topinambour (helianthus tuberosus), C., Tuš. (B.); = laška r., C.; — kozja r., das Saubrot (cyclamen), Cig., Jan., M.; tudi samo: repica, Savinska dol.; — pasja r., C.; — 4) repíca, = krompir, Jan., Josch, Kor.
  38. repìč, -íča, m. dem. rep; 1) das Schwänzchen; — 2) der Obststiel, Cig.; — 3) der Ackerrettig (raphanus raphanistrum), Cig., Medv. (Rok.).
  39. repı̑čək, -čka, m. dem. repič; 1) das Schwänzlein, Valj. (Rad); — 2) die Leberklette (agrimonia eupatoria), Dict., Jarn., Cig., C.
  40. rẹ́pičnik, m. 1) das Repsöl, Vest.; — 2) die Balsamgarbe (achillea ageratum), M., Z.
  41. 1. repína, f. das Schwanzstück, das Schwanzfleisch, Mur., Jan.; das Schwanzstück der Haut, Z.
  42. repíncəlj, -clja, m. der Feldsalat, das Rapünzchen (valerianella olitoria); — vodni r., die Bachbunge (veronica beccabunga), Josch.
  43. 1. rẹpı̑nje, n. coll. die Schwänze, Danj.- Valj. (Rad).
  44. 2. rẹpı̑nje, n. der Rübensamen, der Reps (brassica napus), Rez.- C.
  45. rę́piti, rę̑pim, vb. impf. hinten einhergehen; za vso družbo pak je repil dolgi učitelj, Jurč.
  46. 1. rę̑plja, f. der Traubenkamm, Goriš.- Erj. (Torb.); — = grozdova vejica z malo jagodami: daj mi repljo grozdja! Ip., Goriš.- Erj. (Torb.), Kras.
  47. 2. rẹ̑pnica, f. 1) das Rübenwasser; — 2) die Rübengrube, Dict., Guts.- Cig., Mur.; = podzemeljska jama, v kateri repo in tudi krompir hranijo, jvzhŠt.; — 3) = repnik 3), repna nat, Jan., Poh.; — 4) črna, repi podobna smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) der Kriebelrettig (raphanus raphanistrum), BlKr.
  48. rẹpokǫ̑pəc, -pca, m. der Rübengräber: sv. Šimen r., vzhŠt.
  49. represīvən, -vna, adj. zaustaven, repressiv, Cig. (T.).
  50. reprobácija, f. zavrnitev, die Reprobation.
  51. repúh, m. die Pestwurz (petasites officinalis), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  52. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
  53. rẹ̑s, m., Zora, Vest.; pogl. vres.
  54. rẹ̑s, adv. res je, es ist wahr; — in der That, wirklich: res je tako, res je prišel; to je že res preveč; wahrlich; res, kaj tacega še nisem videl! za res, im Ernste, ernstlich; (tudi: zares); — res (da) — ali, zwar — aber; — (redko kedaj adj. indecl.: od res vode, von wirklichem Wasser, Ravn.- Mik.).
  55. rę́sa, f. 1) die Granne an der Ähre; — 2) ein steifes Haar: jazbečeva r., Zora; — pl. rese, der Knebelbart, der Schnurrbart, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — 3) die Franse, Jan., Zora, Let., LjZv.; — črevesna r., die Darmzotte, Erj. (Som.); — 4) ( hs.) das Kätzchen an der Haselstaude, Cig.; resa z lesk viseča, Vrt., Zv.; — 5) eine Art Wassergewächs, Mur., Mik.; — 6) das Heidekraut (erica), Dict., Cig., M., Dol.; — hribja r., der Löwenfuß (alchemilla vulgaris), Cig., Jan.; ( prim. vresa).
  56. rę́sast, adj. mit Grannen versehen; resasta pšenica; — grannenartig, Cig.; rauh: resasti lasje, resasta dlaka, resasto pero, resasta brada, Cig.; r. papir, Jan.; resasta krava, ki se ji dlaka ježi, Mik.; resasto gledati, feindselig, misstrauisch blicken, Z.; resast biti, unfreundlich sein, Levst. (Zb. sp.).
  57. rę́savka, f. der Bartweizen, C.
  58. 1. rẹ́sən, -sna, adj. 1) ernst, ernstlich, Cig., Jan., nk.; — 2) resno, wahrlich, ("rı̑sno") Rez.- Baud.
  59. rẹ̑sən, adv. = res, Guts., Mur., Jan., Dalm., vzhŠt.; resen je, Dalm., Jarn. (Sadj.), vzhŠt.; (morda nam. resno, Levst. [Slovn.]).
  60. resȇrva, f. die Reserve (pri vojaštvu), Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  61. rę́sica, f. dem. resa; 1) eine kleine Granne; — 2) die Franse, Bes., Zora; — 3) die Darmzotte: tenkega črevesa notranja plat je polna resic, Erj. (Som.); — 4) resice, das Anführungszeichen, Levst. (Zb. sp.); — 5) resíca = 2. resnica, der Bartweizen, Jan.
  62. resína, f. 1) die Granne, Cig., Jan., Rib.- M., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) resine = dolgi obrvni lasje pri živalih, tudi nelepo dolgi pri ljudeh, Cig.; — 3) der Trotzkopf, C.
  63. resínast, adj. 1) begrannt, Z.; — 2) trotzig, C.
  64. resíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich widersetzen, trotzig sein, C.
  65. rę́siti se, -im se, vb. impf. 1) sich widersetzen, trotzen, aufbrausen, Št.- Z.; — 2) raufen, C.
  66. rèsk, interj. knacks, krach! resk! in mreža je pretrgana, Zv.; oglaša se kosec v detelji: resk, resk! Zv.
  67. 2. rəskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. = rezgetati, Met.
  68. rę̑slja, f. ovca ali koza, ki ima rese na vratu, Krn, Kanin- Erj. (Torb.).
  69. 1. rẹsníca, f. die Wahrheit; resnico govoriti; resnico storiti, etwas bewahrheiten, beglaubigen, Cig.; r. komu beliti, jemandem derb die Wahrheit sagen, Mur.; resnica oči kolje = die Wahrheit ist oft unangenehm; — po resnici, der Wahrheit gemäß; za resnico vam povem (im Ernst, wahrlich), Trub., Schönl.; resnici podoben, wahrscheinlich, Levst. (Zb. sp.), nk.; v resnici, in Wahrheit, in Wirklichkeit; — r. je, es ist wahr, Thatsache.
  70. 2. rę̑snica, f. 1) = resasta pšenica, der Bartweizen, Cig., Jan., Fr.- C., Polj.; — 2) coll. = trši lasje med ovčjo volno, die Stichelhaare, Gor.; — 3) majhna kosa (s katero reso [vresje] kosijo), Cig.
  71. rẹ́sniti, -im, vb. impf. behaupten, C., Zora, Raič ( Let.).
  72. rẹsnóta, f. der Ernst, Cig., Jan., Cig. (T.); s trdno resnoto, Levst. (Zb. sp.).
  73. resonānca, f. odglas, odzvok, die Resonanz.
  74. resonānčən, -čna, adj. Resonanz-; resonančno dno, der Resonanzboden, Cig. (T.).
  75. resúlja, f. 1) ženska zmršenih las, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) der Bartweizen, Jan.; — 3) (ribe) resulje, die Büschelkiemer (lophobranchii), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  76. 2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Vrsno ( Tolm.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
  77. rẹ́šenje, n. 1) die Erlösung, die Befreiung, die Rettung; — 2) die Erledigung, Cig., Jan., DZ., nk.
  78. rešetȃnje, n. 1) das Reinigen des Getreides mit der Reiter; — das Siebsetzen ( mont.), Cig. (T.); — 2) das Kritisieren, Cig., Jan., nk.
  79. rešetár, -rja, m. 1) der Verfertiger von Reitern, der Siebmacher; — 2) der Kritikaster, Cig. (T.); — 3) eine alte venetianische Geldmünze, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: rešę̑tar, Str.
  80. rešetáti, -ȃm, vb. impf. 1) reitern; žito rešetati; — 2) discutieren, Cig. (T.); kritisieren, kritteln, Cig., Jan., Cig. (T.); — durchziehen, durch die Hechel ziehen, Cig.
  81. rešétka, f. das Gatter, das Gitter, Mur., Cig., Jan., C., DZ., nk.
  82. rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
  83. rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
  84. rẹšı̑təv, -tve, f. 1) die Lösung; r. uganke; — die Auflösung ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) die Erledigung, Jan., C., Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 3) die Erlösung, die Befreiung; — 4) der Wiederkauf: na r. prodati, Jap. (Sv. p.); — 5) = godovni dan, Trst. ( Vest.), Savinska dol.
  85. rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.- Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.
  86. 1. rę̑šta, f. ein reihenförmiges Gebünde (von Zwiebeln, Knoblauch u. dgl.), Levst. (Rok.); r. fig, ein Kranz Feigen, V.-Cig.; r. kostanja, Z.; tolarji v rešto nabrani na vratu, Jurč.; rešta koruze, = šop olikane, na trto nabrane koruze, Tolm., Dol.; — prim. it. resta, ein Bund ( z. B. Zwiebeln), bav. reisten, f. ein Gebünde, ein Büschel, Levst. (Rok.).
  87. 2. rę̑šta, f. r. drv, eine Klafter Holz, Guts., Cig., Jan., Ig (Dol.); — prim. bav. tristen, Haufen, Schober, Štrek. (Arch.).
  88. rətȃn, -nà, adj. etwas krank, verletzt: drevo je retno, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 2. retiti.
  89. rę̑teš, m. nekakšen kolač (iz madž. rétes), Valj. (Rad).
  90. 2. rətíti, -ím, vb. impf. verletzen: jabolka obirati, da se ne retijo, BlKr.- Z., UčT.
  91. retōrta, f. prekapnica, die Retorte ( chem.); r. z grlcem, die tubulierte Retorte, h. t.- Cig. (T.).
  92. rẹ̑va, f. 1) das Elend, die Noth; v revah biti, in Nöthen sein, Cig.; v revo sem zalezel, reva me je zadela, Levst. (Rok.); — 2) armer, elender Mensch; on (ona) je strašna reva; uboga r.; — prim. stvn. hriuwā, Betrübnis, Leid, Mik., Let. (1891. 151.); — 3) rumena r., die Kuhblume, der Löwenzahn (taraxacum officinale), Josch.
  93. rẹ́vən, -vna, adj. arm, elend; revni ljudje; r. z žitom, arm an Getreide, Met.- Mik.; revna bajta.
  94. rę̑vkanje, n. das Gebelfer, Jan.; — das Zanken: r. in razsajanje, Slom.
  95. rę̑vkati, -am, vb. impf. belfern, Jan.; grob, unfreundlich sein, Mur.; murren, unwillig sein, Jan.; r. nad kom, jemanden auszanken, ausschelten, Jan.; učenci, to videti, so revkali nad otroki, Ravn.; še revkal je v Gospoda, Ravn.; — prim. rjuti.
  96. revōlver, -rja, m. brzostrelni samokres, der Revolver.
  97. rę̑vskati, -am, vb. impf. = revsati, belfern, Cig.; r. nad kom, na koga = zadirati se na koga, Polj., BlKr.; moja babura zmeraj nad mano revska, Npr.-Krek.
  98. rę́ža, f. 1) die Spalte, die Spaltöffnung, der Schlitz, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; hlače na režo (ohne Hosenlatz), Mik., Z., Gor.; — 2) die Thürluke, Mik.; — 3) die Rinne, der Falz, Mur.- Cig.; — 4) der Maulaffe, Mur., Valj. (Rad); — 5) = kdor se režeč joka ali smeje, Mur., Valj. (Rad); ti reža režasta! Andr. ( Glas.); — pos. ženska, katera se rada smeje, vzhŠt.
  99. rəžȃda, f. soržica, zmesno žito, pol pšenice, pol rži, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  100. režȃłnik, m. = režanec: po režalnikih se voz pri lesni žagi premika, zapŠt.

   41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001 42.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA