Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.601-41.700)

  1. rəbȃd, f., ZgD., ( m., Levst. [Rok.]); pogl. rubad.
  2. rę̑bast, adj. mit kurzem Schwanz: rebasta kokoš, Z.
  3. rebę̑n, adj. = puhel, schwammig: rebena repa, Notr., jvzhŠt.
  4. rebę̑ncati, -am, vb. impf. nagen, Z.
  5. rebeníka, f. der Schlotterapfel, der Klapperapfel, Z.
  6. rébrce, n. dem. rebro; 1) das Rippchen; — rę́brca, auf dem Rost gebratene Rippenstückchen (cotelletes); — rebrca, die Blattrippen, C.; — 2) kozja rebrca, der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Poh.- C.
  7. rebríka, f. = meprika, dobrika, vzhŠt.- C.
  8. rebrína, f. der Bergabhang: zelene rebrine, LjZv.
  9. rebríti, -ím, vb. impf. 1) rippen, V.-Cig.; — 2) r. se, beim Gehen auf eine Seite sich neigen, Notr.- Z.; sich krümmen: železnica se rebri, C.; — 3) r. se, sich in die Brust werfen, Dol.; jezno se je rebrila in ustila, LjZv.; peklenščak se je srdito rebril in branil, LjZv.; s to svojo nemščino so se rebrili in šopirili, LjZv.
  10. 1. rę́brn, -brna, adj. Rippen-; da bi te rebrna! dass dich der Tod hole! Notr.- Z.
  11. 2. rę́brn, -brna, adj. steil: tod je zelo rebrno, Levst. (Rok.); — prim. reber.
  12. 2. rebrnàt, -áta, adj. stark abschüssig: rebrnata zemlja, Svet. (Rok.).
  13. 1. rebrníca, f. 1) das Gerippe, Jarn.- M.; das Todtengerippe, Cig.; — der Tod (als Person): r. te bo pokosila, Mik.; — das Rippenstück, Z.; — 2) rebrnice = rebraši, die Rippenquallen, C., Z.; — 3) pl. rebrnice = garice, die Wagenleitern, vzhŠt.- C.; — eine besondere Vorrichtung am Bauernwagen an Stelle der Wagenleitern, Rib., BlKr.- M.
  14. 2. rebrníca, f. ein am Abhange gelegener Wald, Mik.; naši so se v rebrnicah nad Razdrtim ustavili, Vod. (Izb. sp.); — die Bergwiese, C.
  15. rę̑brnik, m. 1) das Gerippe, das Skelet, Mur.; — 2) = vozič z dvema kolesoma, na katerem se drva na vlak vozijo, BlKr.; — 3) pl. rebrniki = rebrnice 2): rebrniki se devajo na voz, kadar se gnoj vozi, BlKr.; — 4) neko jabolko: gerippter Täubling, C.
  16. rę̑brnje, f. pl. = voz, v katerem gnoj vozijo ( prim. rebrnik 3)), BlKr.
  17. rébrọ, n. 1) die Rippe; rę́bra, die Rippen; — die Zeile am Getreide: ječmen v šest reber, sechszeilige Gerste, Z.; — 2) = reber, der Abhang eines Berges, V.-Cig., C., Jes.; tudi pl. rebra, Cig. (T.).
  18. rebúla, f. neka vinska trta in nje sad, grozdje in vino, GBrda- Erj. (Torb.); — prim. it. ribolla, furl. ribuele.
  19. rę́ca, f. = raca, Mur., Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  20. récən, -cna, adj. ausdrücklich, Dol.- Cig.; — deutlich, verständlich, Št.- Z., Levst. (Zb. sp.); — recno govoriti, verständlich reden, Z.
  21. recēpt, m. zdravniški zapis, das Recept.
  22. recílọ, n. die Phrase, LjZv.
  23. rẹ̑č, -ı̑, f. die Sache, das Ding; — davščina v rečeh, die Naturalleistung, DZkr.; — die Angelegenheit; reči, die Angelegenheiten; mala, majhna r., die Kleinigkeit; — das Bauerngut, Janez, ki ima zdaj Jurinovo reč, Zv.; ima lepo reč, er hat einen schönen Besitz, C.
  24. rẹ̑čca, f. dem. reč; das Sächelchen, das Dingchen; die Kleinigkeit: za vsako reč(i)co je ogenj v strehi, Jap. (Prid.).
  25. rečénje, n. 1) der Ausspruch, Mur.; — 2) die Erlaubnis: brez rečenja čijega kaj dati, vzhŠt.- C.
  26. réči, réčem, vb. pf. 1) sagen; ne bodi grdo reči, mit Verlaub zu sagen, Str.; = ne bodi grdo rečeno, jvzhŠt.; pa ne bom rekel, doch ich will nicht sagen; recimo, sagen wir, nehmen wir an; — heißen (befehlen): rekel mi je vode prinesti; kdo ti je rekel to storiti? kako se temu reče? wie heißt dies? — rečeni, der genannte, der erwähnte; po rečenega strokovnjaka oceni, Navr. (Let.); — rekǫ́č, sagend: indem er (sie) sagte(n), mit folgenden Worten; zahvalil se jim je rekoč: —; to je rekoč, das ist, als wollte er sagen, Krelj; kratko rekoč, kurz gesagt, Krelj; tako rekoč, so zu sagen, gleichsam; — rekši, in der Meinung, Mik.; — rekše, das ist, nämlich, nk.; — 2) einen Schall von sich geben: kako je reklo v oblakih? Z.; "resk" je reklo, in hlače so bile raztrgane, jvzhŠt.
  27. 3. rẹ́čica, f. = pečica, Notr.- Z., Tolm.- Erj. (Torb.); pogl. redčica.
  28. rẹčljìv, -íva, adj. zungenfertig, ogr.- Mik., C.
  29. rẹčljívost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, ogr.- C.
  30. rę̑d, rę̑da, redȗ, m. 1) die Ordnung, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; v r. dejati, spraviti, ordnen; v r. postaviti, regeln, v nov r. p., neu regeln, Levst. (Nauk); po redu, in der Ordnung, Dalm.; po redu vse zložiti, Krelj; to ni po redu! = zur Ordnung! Levst. (Nauk); črez red, wider die Ordnung, ogr.- C.; — dnevni r., die Tagesordnung, Cig., Jan., nk.; vozni r., die Fahrordnung, Cig., nk.; opravilni r., die Geschäftsordnung, Cig., Jan., DZ., nk.; = poslovni r., DZ.; — s čudnim redom, wunderbarerweise, ogr.- C.; — rokavici si nista v red (sind nicht paar), Cig.; k redu (kredi), bereit, fertig, M., C.; večerja je k redu, kola so k redu (kredi), vzhŠt.; k redu (kredi) imeti, bereit halten, ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Reihe: med redi (redmi) hiš (hiž) so ceste, ogr.- Valj. (Rad); v r. postaviti, in einer Reihe aufstellen, Levst. (Zb. sp.); — die Zeile, Cig.; — die Reihenfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); z redom, nach der Reihe, ogr.- C.; po redu, der Reihe nach, nacheinander; štiri mesece po redu, Trub.; tri leta po redu, Dalm.; besedni red, die Wortfolge, Cig., Jan., Cig. (T.); — z reda = s kraja (= der erste beste), Cig.; — 3) = red f., der Grasschwaden, nav. pl. redovi, Gor.; — 4) das Stockwerk, ogr.- C.; hiše (hiže) na dva reda, ogr.- Valj. (Rad); — 5) die Classe, nk.; — die Fortgangsclasse, nk.; — der Rang, Cig., Jan., Dalm.; ljudje vsakega reda, Menschen jedes Standes, Cig. (T.); — vsi redi ( Chöre) izvoljenih angelcev, Guts. (Res.); — 6) der Orden, Meg., Guts., Cig., Jan., nk.; meniški, viteški r., Cig.; der Orden (als Auszeichnung), Cig., Jan., nk.; — die priesterliche Weihe: (duhovne) rede deliti, ordinieren, Jan. (H.); — 7) die rechte Zeit: vaš red je tukaj, Dalm.; še nẹ́ red, Dalm.; končani so bili, preden je bil red, Dalm.; kadar je bilo red, Trub.- Mik.; pred redom, vor der Zeit, vorzeitig, Dalm., Hren- Cig.; pri redu, zur rechten Zeit ("beizeiten"), Boh., Meg., Trub., Dalm.; — 8) (petred, šestred itd. = petdeset, šestdeset itd. Guts.; petrdo, sedentrdo, osentrdo, [ nam. pet redov itd.?] Guts. [Res.]- Mik.).
  31. rę̑d, -ı̑, f. 1) die Reihe, Mur., Jan., Danj.- Mik.; cela red prošenj, Jurč.; redi košatih lip, Glas.; — 2) = vrsta pokošene trave, der Schwaden, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; Za koscem trava v red leti, Npes.- Vod. (Pes.); debela, ravna red za njim je pričala, da je dober kosec, Zv.; — 3) dve redi, zwanzig, tri redi, štiri redi, Gor., Kor.; (štirredi = štirdeset, Meg., Guts., Kor.).
  32. rèd, adv., nam. vred, sammt; z očetom red; meso s kožo red; glava red z lasmi, Krelj; red pri mizi sedeti, mit zu Tische sitzen, Krelj; (dete z red Marijo, nam. z Marijo red, Trub.- Mik.).
  33. redár, -rja, m. der Polizeimann, C., nk.; — hs.
  34. redárski, adj. polizeilich, Jan., nk.
  35. redȃrstvən, -stvəna, adj. polizeilich, Polizei-, Jan. (H.).
  36. redȃrstvọ, n. die Polizei, C., nk.
  37. rę̑dba, f. živinska r., die Viehzucht, C.
  38. rẹ́dčica, f. 1) das Netz im thierischen Körper: z. B. das Zwerchfell, die Magenhaut, C.; v redčico se salo povije, C.; — 2) eine leere Fläche (im Weingarten), C.
  39. rẹ́dčina, f. 1) die Dünnheit, Cig.; — 2) eine baumarme Stelle im Walde, vzhŠt.; — eine rebenarme Fläche im Weingarten, C.
  40. rẹ́dčiti, rẹ̑dčim, vb. impf. verdünnen, Cig., Jan., Cig. (T.); gozd r., den Wald dünnen, lichten, Cig., Jan.; = trebiti (kako pregosto rašč, na pr. koruzo, gozd i. dr.), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  41. rę̑dək, -dka, m. dem. red m.; die Reihe, die Zeile, Cig. (T.), nk.; — die Columne, Jan.; — hs.
  42. rẹ́dək, -dka, adj. 1) nicht dicht, spärlich, dünn (schütter); redki lasje; redki zobje; ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; redek glavnik; redko platno, sukno; redek gozd; redko drevje; redek močnik; redek zrak; Zvezde gredo na redko, Npes.-K.; — 2) selten; dobri prijatelji so redki; take reči so redke; — po redkem, selten; to se na redci ( selten) zgodi, ogr.- Mik.; — redko, selten; — redko kdo, redko kateri, redko kedaj, redko kje.
  43. rę́dən, -dna, adj. 1) Ordnungs-: rę̑dnọ število, V.-Cig.; redni številniki, Ordnungszahlwörter, Cig. (T.); — 2) ordentlich, regelmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.; redno, regelmäßig, Cig., Jan., nk.; — regulär: redna vojska, reguläre Truppen, Cig.
  44. rədę́səlj, -slja, m. = rdeselj, C., Z.
  45. rədę́sən, -sna, m. = rdesen, C., Z.
  46. 1. redíti, -ím, vb. impf. 1) nähren, durch Nahrung erhalten; r. se, sich nähren; levinja svoje mlade redi, Dalm.; svoj život redi, da živi, Kast.- Valj. (Rad); kaj boš lenuha redil! občina svoje ubožce redi; s kruhom in ne z mahom rejen biti, Mark in den Knochen haben, Cig.; — s tem premišljevanjem je redila svojega duha, Burg.; — groß ziehen; lepo r. otroke; — züchten, halten; svinje, živad r.; — ausgiebig nähren; r. se, dick werden; ne vem, od česa se tako redi; — 2) sich wachsen lassen: ženi je čast, kadar dolge lase redi, Dalm.; peroti r., Levst. (Beč.); — že perje redi, er bekommt schon Flügel, d. i. er fängt an, sich zu erheben, Met.
  47. 2. redíti, -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.- C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.- C., Mik.; r. stole, moste, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.- Valj. (Rad).
  48. 3. rẹ́diti, -im, vb. impf. dünn, undicht (schütter) machen, verdünnen, Jan., vzhŠt.- C., Dol.- Levst. (M.); lichten, Jan.; r. se, sich lichten: naše vrste se redijo, Nov.
  49. rę̑dje, n. die Heuschwaden, Z.
  50. rédkəv, -kve, f. der Rettig (raphanus sativus); — divja r., der Hederich (raphanus raphanistrum), Josch; — prim. stvn. retih, ratih iz lat. "radicem", Mik. (Et.).
  51. rẹdkóba, f. die Dünnheit, Z.
  52. rẹdkobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Jan., LjZv.
  53. rẹdkolàs, -lása, adj. dünnhaarig, Jan.; redkolasa glava, Levst. (Zb. sp.).
  54. rẹdkoljúdən, -dna, adj. dünn bevölkert: redkoljudne dežele, Vod. (Izb. sp.).
  55. rẹdkovẹ̑jast, adj. wenige Äste habend, Zora.
  56. 1. redníca, f. die Ernährerin; die Nährmutter, die Pflegemutter; — die Erzieherin, Cig., Jan.
  57. 1. redník, m. der Ernährer; izgubiti rednika v siromaštvu, Cv.; — der Nährvater, der Pflegevater; redniki, die Pflegeeltern, Cig., DZ.; — der Erzieher, Cig., Jan.
  58. 2. rẹ̑dnik, m. 1) = polza, das Reibscheit, Dol.; — 2) der Nagel im Vordertheil des Wagens, Dict., Hip. (Orb.), Cig.; — prim. rajdnik, ridnik.
  59. rednína, f. die Erhaltungs- o. Verpflegskosten, das Ziehgeld ( z. B. für ein Kind), Cig.; r. za najdence, Nov.- C.
  60. rę́dnost, f. die Ordnungsmäßigkeit, die Regelmäßigkeit, Cig., Jan., nk.; r. poslovanja, die Ordnungsmäßigkeit der Geschäftsführung, DZ.
  61. rẹ́dos, m. = redoseja, Mur., SlGor.- C.; v redosu ali redoseji so činile coprnice različno žito in so pod redosom plesale, Kres.
  62. rẹdosẹ́ja, f. eine große Reiter, um darin das Getreide von der Spreu zu reinigen.
  63. redǫ́vən, -vna, adj. 1) Ordnungs-: redǫ̑vne kazni, Ordnungsstrafen, DZ.; — redovna števila, Ordnungszahlen, DZ.; — redovna vojska, die Linie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); redovna ladja, das Linienschiff, Cig., Jan., (po češ.); — 2) ordentlich, Jan., M., C.; ordnungsliebend, ogr.- C.; redovno, in der Regel, ogr.- Valj. (Rad); — 3) Ordens-, Cig., Jan.; redovno oblačilo, das Ordenskleid, Cig., M.; redovne šole, Zv.
  64. redovı̑t, adj. regelmäßig, Z., Let., SlN.; — hs.
  65. redǫ̑vje, n. coll. die Schwaden; trava leži v redovju; r. raztepati, trositi.
  66. reduplikácija, f. podvojitev začetnega zloga, die Reduplication ( gramm.), Cig. (T.), nk.
  67. refȏško, -ška, m. neka trta in vino iz nje; der Refosco; (refóšək, Vrtov. [Vin.]).
  68. 2. réga, f. 1) das Quaken, Mik.; — 2) der Laubfrosch, Mur., Cig., Jan.; zelena rega, der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Erj. (Ž.); — 3) der Quaker, Mur.
  69. rę́gast, adj. 1) mit Kerbschnitten versehen, vzhŠt.- C.; — 2) gestreift (rag-), Mur., vzhŠt.- C.
  70. 1. rę́gati, -am, vb. impf. ad regniti; aufbersten, sich öffnen, Cig., Jan.; zemlja rega, Cig.
  71. regēsti, m. pl. posnetki iz listin, die Regesten, Cig. (T.).
  72. regetáča, f. 1) der Frosch, vzhŠt.- C.; — 2) die Klapper, vzhŠt.- C.
  73. regetȃljka, f. 1) die Ratsche, Vrt., BlKr.; — 2) žaba r., der quakende Frosch, LjZv.
  74. regetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) quaken; — regečoč se nasmejati, Jurč.; — 2) wie eine Elster schreien, Mur., Jan., C.; — 3) plappern, plauschen, Z., SlN., LjZv.
  75. rę́gičast, adj. 1) ritzig, C.; — 2) gestreift, (rag-) Mur.; quadrilliert (o blagu za obleko i. dr.), SlGor.- C.
  76. registratūrən, -rna, adj. Registratur-: registraturni spisi, Registraturacten, DZ.
  77. 1. rę̑glja, f. nekak kruh z navzkrižnimi regami, Cig., Jan., Ljub.
  78. rę́gniti, rę̑gnem, vb. pf. aufbersten, eine Spalte, einen Riss bekommen, Cig., Jan., M.; zemlja regne = se razpoka, die Erde berstet auf, öffnet sich, Cig., Mik.; drevo je regnilo, der Baum hat einen Spalt bekommen, Z.; les regne, C.; sich öffnen: rana je regnila, Lašče- Levst. (Rok.).
  79. rę́grat, m. der Löwenzahn (leontodon taraxacum); — (tudi: regrad, Mur., Cig.; regvat, jvzhŠt.; regvant, C., SlGor.; — od bav.- nem. besede: das Röhrleinkraut, Erj. (Torb.).
  80. rę̑hta, f. = reta, eine große Reiter, Cig., Jan., Nov., Gor.; sneg gre, kakor da bi ga iz rehte izsipal, ZgD.
  81. rehtáč, m. = rujhtač, Z.
  82. rę̑htar, -rja, m. = kdor rehte izdeluje, Cig.
  83. rę̑htra, f. = rehta, Z.
  84. rę̑htrati, -am, vb. impf. = rehtati, Z.
  85. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
  86. 3. rẹ́ja, f. = rejava, Z.; — prim. redek.
  87. rę̑jəc, -jca, m. 1) das Pflegekind, Mur., Cig.; — 2) der in das Haus der Frau zuheiratet, Štrek.
  88. rę́jən, -jna, adj. Zucht-; Erziehungs-, Cig., Jan.; rę̑jni oče, der Nährvater, Cig.; rejna žena vseh duš cele fare, Jap. (Prid.).
  89. reję́nčiti, -ę̑nčim, vb. impf. in Pflege haben, erziehen, Mur.; ni imela ne očeta ne matere: njen stric jo je rejenčil, Ravn.
  90. reję́nəc, -nca, m. das Pflegekind, der Pflegesohn; kraljeva hči ga za rejenca vzame, Ravn.; — der Adoptivsohn, Dol.; — der Kostknabe, Cig., Jan.; — der Zögling, V.-Cig.
  91. rejénje, n. das Ernähren, das Großziehen, das Züchten; — das Erziehen.
  92. rejílọ, n. = redilo, Mur., Vod. (Izb. sp.), Vrtov. (Km. k.).
  93. rę̑jka, f. die Ziehtochter, Cig., Gor.
  94. rə̀jnat, adj. rostig, Gor., Ig (Dol.); (iz: rjnat?).
  95. rę̑jski, adj. Zucht-: rejska krava, Lašče- Levst. (Rok.).
  96. rę̑jščina, f. das Ziehgeld, Cig., Jan.
  97. rẹ̑jta, f., Cig., Jan., Notr.; pogl. reta; — sukana r., der Ringeltanz, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  98. rèk, rę́ka, m. der Spruch, Mur., Cig.; prorokovi reki, Ravn.- Valj. (Rad); — der Satz ( gramm., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Redensart, Jan.
  99. rekácija, f. die Robinie (robinia pseudoacacia), GBrda- Erj. (Torb.); — iz: akacija.
  100. rẹ́kati, rẹ̑kam, vb. impf. ad reči; sagen, zu sagen pflegen, Guts.- Cig., Jan., Kor.- Mik.; tako so tudi moj ded rekali, Jurč.

   41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901 42.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA