Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.501-41.600)

  1. ranocẹ̑łəc, -łca, m. der Wundarzt, der Chirurg, Jan., Slom., DZ., Levst. (Zb. sp.).
  2. ranocẹ̑łski, adj. wundärztlich, Mur., Cig., Jan., DZ.
  3. ranocẹ̑łstvọ, n. die Wundarzneikunde, die Chirurgie, Cig., Jan., C., DZ.
  4. ranọ̑st, f. die Frühzeitigkeit, Cig.
  5. rȃnta, f. ein langes Querholz: die Querstange am Zaune; rante, das Gestänge, das Geländer; die Harpfenlatte, Mur., C.; — (o dolgem človeku), Cig., M.; — prim. bav. rante, Stange, Mik. (Et.).
  6. rántaha, f. = velika ruha, die Plache; r. se razgrinja po tleh; z njo se pokrivajo kolibe ob semnjih; — iz nem. Randtuch, Mik. (Et.).
  7. rántoha, f. = rantaha, Valj. (Rad), jvzhŠt.
  8. rápa, f., nam. vrapa, C., Z.
  9. rápav, adj., nam. vrapav; runzelig: rapave roke, SlN.; = puhel: rapava repa, redkva, vzhŠt.; — = klavrn, Gor.
  10. rapúlja, f. 1) die Trespe (bromus), Cig., Nov.; — 2) = paberek na trti, Z.; — prim. rep.
  11. rapuljáti, -ȃm, vb. impf. = paberkovati, C., Z.; — prim. repkati.
  12. rȃs, m. härener Zeug, Cig.; — grobes Haustuch aus Schafwolle, vzhŠt.; žensko volneno krilo domačega dela, Bolc- Erj. (Torb.), Zilj.- SlN.; — = raš: ras je iz lanenih in volnenih niti stkano domače blago, DSv.; — prim. aras, raš.
  13. rȃsast, adj. = iz rasa narejen: rasaste hlače, DSv.
  14. rȃsovnik, m. ein härenes Kleid, Mik., Z.; ( coll.) vsi se v rasovnik oblečejo, Ravn.
  15. rȃst, -ı̑, f. 1) das Wachsen, das Wachsthum, die Vegetation; — 2) der Wuchs; človek lepe rasti; — 3) živa r., die Thierpflanze, Cig.; — 4) der Jahresring, Z., Svet. (Rok.), Notr.; — 5) ein scheinbarer Bruch im Glase, V.-Cig.; — 6) pl. rasti, männliche Zeugungstheile, Cig.
  16. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
  17. rástən, -tna, adj. 1) üppig wachsend, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.), Gor.; — 2) das Wachsthum fördernd: jvzhŠt.
  18. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
  19. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
  20. rastína, f. das Gewächs, Dict., Z.
  21. rastı̑təv, -tve, f. die Balz, Cig., Jan.
  22. rástiti, -im, vb. impf. betreten, befruchten (o kuretini in ptičih sploh), Cig., Jan., Štrek., Kras- Erj. (Torb.); petelin kuro rasti, Rož.- Mik.; jajca niso raščena, Erj. (Torb.); — r. se, sich begatten, balzen (o ptičih), Cig., Jan., Kras- Erj., Kor.- Z.
  23. rȃstje, n. 1) das Wachsthum: debelca so v najlepšem rastju, Jarn. (Sadj.); — 2) das Gewächs, die Pflanze, Cig., Jan., DZ.; — coll. die Vegetabilien, das Pflanzenreich, Cig., Jan.
  24. rastlíca, f. die Pflanze, C.
  25. rastlíka, f. das Gewächs, die Pflanze, Z.; — der Ast, der Zweig, vzhŠt.
  26. rastlína, f. das Gewächs, die Pflanze.
  27. rastlı̑nar, -rja, m. der Pflanzensammler, Cig.; — der Pflanzenforscher, Cig.
  28. rastlináriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit Pflanzen (mit der Botanik) abgeben, Cig., Jan.
  29. rastlínast, adj. pflanzenartig, Cig.
  30. rastlínica, f. dem. rastlina; das Pflänzchen.
  31. rastlinják, m. das Gewächshaus, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ.
  32. rastlı̑nje, n. coll. die Gewächse, die Pflanzen, die Flora, Mur., Cig., Jan., Jes., nk.
  33. rastlinojẹ̑dəc, -dca, m. der Pflanzenesser, Cig., Jan.
  34. rastlinojẹ́dən, -dna, adj. pflanzenessend, Cig.
  35. rastlinojẹ̑dka, f. die Pflanzenesserin, Cig.; ein pflanzenfressendes Thier, Cig., Jan.
  36. rastlinopìs, -písa, m. die Pflanzenbeschreibung, Jan.
  37. rastlinopı̑səc, -sca, m. der Pflanzenbeschreiber, Cig., Jan.
  38. rastlinopísən, -sna, adj. pflanzenbeschreibend, Cig.
  39. rastlinopı̑sje, n. die Pflanzenbeschreibung, Cig., Jan.
  40. rastlinoslǫ̑vəc, -vca, m. der Pflanzenforscher, der Botaniker, Jan.
  41. rastlinoslǫ̑vje, n. die Pflanzenkunde, Jan.
  42. rastlı̑nski, adj. Pflanzen-.
  43. rastlı̑nstvọ, n. das Pflanzenreich, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.), nk.
  44. rastljìv, -íva, adj. üppig wachsend: zelje je rastljivo, Polj.; rastljiva trta, Vrtov. (Vin.).
  45. rȃš, m. der Rasch, eine Art Zeug, gew. aus Wolle und Flachs gemischt; — ein grober, aus diesem Stoffe gemachter Frauenkittel, Polj.; po zimi nam rabi kak star raš (v obleko), LjZv.; — prim. ras, aras in nem. Rasch.
  46. rȃšar, -rja, m. = kdor raš izdeluje, Cig.
  47. rȃšč, -ı̑, f. = rast, das Wachsthum, Nov.; — das üppig Wachsende: trebiti kako pregosto rašč, n. pr. koruzo, gozd, Erj. (Torb.).
  48. ráščenje, n. die Begattung (von Vögeln): die Balz, Cig.
  49. rašę̑ljikovica, f. maraskova rozolija (iz rašeljik žgana), Slov.
  50. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
  51. rášiti, -im, vb. impf. lockern, Mur., Jan., Danj.- Mik.; posteljo r., C.; — schüren: ogenj r., Jan.; — wühlen, reizen, hetzen, Mur., Glas.
  52. raška, f. der Zank, Guts.- Cig., (ražka, Jarn.).
  53. rȃškar, -rja, m. = kavka, Z.
  54. rȃškarica, f. = kavka, Z.
  55. rȃšlja, f. das Gabelholz, Dol.- Cig.; — prim. hs. rašlje.
  56. rȃštvọ, n. die Krebszucht: raštvo umno uravnati, Erj. (Izb. sp.).
  57. rȃt, adv. genug: rat imam, ("od starejšega nem. "rat" [zdaj = Vorrath], die Fülle, der Reichthum"), Kot (na beneški meji)- Erj. (Torb.).
  58. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
  59. ratíšče, n. der Lanzenstiel, der Lanzenschaft, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Dalm.; — der Sensenstiel, Z., vzhŠt.; — der Axtstiel, BlKr.- M.; — prim. rantišče in ranta, Mik. (Et.).
  60. rȃtka, f. die Pflugreute, Jan.; — iz nem. 'Reute'.
  61. ravȃn, ravnı̑, f. die Ebene; po ravnih, Polj.; — die ebene Fläche, Cig., Jan., Cig. (T.); das Niveau, Cig. (T.); (ravȃn, gen. ravȃni: v ravani, LjZv.).
  62. rávən, -vni, f. = ravan, Jan., Danj.- M., BlKr.; s hriba priti v ravan, Levst. (Zb. sp.).
  63. rávən, -vna, adj. 1) eben; raven svet, ravno polje; — ravna geometrija, die ebene Geometrie, Cig. (T.); — 2) gerade; raven kakor sveča; ravna pot; ravno po jamljiču! kliče ratar volu pred plug vpreženemu, Lašče- Levst. (Rok.); — ravnih 35.000 gold., rund 35.000 fl., Levst. (Pril.); — ravno, neravno število, gerade, ungerade Zahl, Cig., Navr. (Let.); ( prim. sodev in lih); — geradsinnig, aufrichtig: ravno srce, Cig., ogr.- C.; — 3) ravno, adv. eben, gerade (po nem.); r. ob desetih; r. prav; ni r. dolgo (časa); r. kar, soeben; r. zdaj; r. tačas; r. smo prišli; — r. ta, r. tisti, eben dieser, eben derselbe; r. tak, tolik; r. tam, r. tukaj; r. tako; — r. ko, eben als; — gleich: r. kakor, gleich als; če r., ako r., dasi r. ( nav. čeravno, akoravno, dasiravno), wenngleich.
  64. rávən, praep. c. gen. 1) = zraven, neben, Mur., ogr.- Mik., Trub., Dalm.; raven tega, außerdem, Krelj; — 2) gemäß: raven evangelija, Trub.- Let.; — (nekaterim pisateljem tudi praef. Neben-: ravenžena, ravensodnik, Jap.; ravenhlapec, Mur., Kast.; [po nem.]).
  65. ravę́na, f. = ravan, ravnina, Mur., Cig., Vest., vzhŠt.
  66. ravnáč, m. 1) der Gleichmacher, der Ebner, Mur.; der Ebner bei der Weingartenhau: = delavec, kateri za kopači (v vinogradu) grudje ravna, vzhŠt.- C.; — 2) der Gerademacher: r. dratu, der Drahtrichter, Cig.; — 3) der Steuermann: r. ladje, ogr.- Valj. (Rad).
  67. ravnár, -rja, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.), DZ.
  68. ravnȃtelj, m. der Leiter, der Director, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  69. ravnȃteljstvọ, n. die Leitung, die Direction, die Directorswürde, Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
  70. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
  71. ravnȃvstvọ, n. die Leitung, Cig., C., DZ.
  72. rȃvnik, m. 1) der Richthammer, V.-Cig.; — 2) der Äquator, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., nk.; — 3) ein ebener Platz, Mur.; — die Bergtafel, V.-Cig.
  73. ravnílọ, n. 1) das Richtzeug, Cig.; der Richtstock, V.-Cig.; — das Richtscheit, Cig., Jan., M.; das Lineal, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.; — 2) die Regel, die Norm, Mur., V.-Cig., Jan., DZ., nk.
  74. ravnǫ̑č, f. = ravnota, die Ebene, C.; — na ravnoč = na ravnost, geradeaus, vzhŠt.
  75. ravnojámast, adj. planconcav, Sen. (Fiz.).
  76. ravnolę́žən, -žna, adj. in einem Niveau liegend, Cig. (T.); — = vodoraven, horizontal, Vrt., Nov.
  77. ravnolę̑žje, n. die Lage im gleichen Niveau, Vrt.; — ( das Niveau, Cig. [T.], DZ.).
  78. ravnosŕčən, -čna, adj. offenherzig, gerade, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Vin.).
  79. ravnosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, Mur., Cig.
  80. rávnost, f. die Ebenheit; — die Geradheit; na r., in gerader Richtung, geradeaus; na r. črez polje iti; na r. iz krčme domov iti; na r. komu kaj povedati, jemandem etwas gerade heraus sagen; tudi: na ravnọ̑st.
  81. ravnovísən, -sna, adj. horizontal schwebend: ravnovı̑sni drog, die Balancierstange, Cig.
  82. rȃvs, m. der Zank, die Rauferei; ravs in kavs; — der Lärm, der Rummel; nočni ravs, Jurč.
  83. rȃvsanje, n. das Zanken, die Rauferei; — der Rummel.
  84. rȃvsati, -am, vb. impf. 1) mit Ungestüm ergreifen (rappsen), Cig.; — mit den Zähnen hauen (o prašičih), Cig.; — 2) lärmen, Levst. (Rok.); — r. se, zanken; ( prim. bav. einen anraussen, anfahren, ungestüm anreden, Levst. [Rok.]).
  85. 1. rȃvšəlj, -šlja, (-šəljna), m. eine Art Netz; — prim. nem. Reuse, bav. reuschen, Levst. (Rok.).
  86. rbȃdje, n. = pašnina, Notr.- Levst. ( LjZv.).
  87. rdèč, -ę́ča, adj. roth; rdeč kakor kuhan rak; rdeča kakor kri; rdeča = rdečica: rdeča me prejde, Ravn. (Abc.); rdeča in bleda jo izpremenjate, Burg.
  88. rdę̑čəc, -čca, m. = droben, v kamenje se gnezdeč ptiček-pevec, menda: das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  89. rdečehlȃčnik, m. ein Mann (Soldat) mit einer rothen Hose, SlN., Zora.
  90. rdečerę̑pka, f. der Gartenrothschwanz (lusciola phoenicurus), Cig., Erj. (Ž.); domača r., der Hausrothschwanz, Levst. (Nauk).
  91. rdečíca, f. 1) die Röthe, bes. die Schamröthe: r. ga je polila, er wurde schamroth; — 2) der Scharlach, Cig., SlN.- C., Z.; — 3) ein blühendes Mädchen, C.; — 4) der Gimpel, Cig., C.; — 5) die rothe Ameise, Cig.; — 6) neka hruška: die Rothbirne, C., Ip.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.); — 7) der Zinnober, Z.; — svinčena r., der Mennig, Cig., Jan.
  92. rdę̑čič, m. 1) neki ptič, morebiti das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Bolc- Erj. (Torb.); — 2) neka vrsta čmrljev rdečepasastih, Bolc- Erj. (Torb.).
  93. rdečílọ, n. die rothe Farbe, Cig.; — krvno r., der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — bes. die rothe Schminke, Cig.; z rdečilom se lepotiti, Škrinj.; — der Röthel, C.; — rothe Tinte: z rdečilom podčrtati, DZ.
  94. rdečína, f. 1) die Röthe, das Roth, Mur., Cig., Jan.; — 2) rdeče vino, grozdje, Z.; — 3) neka trta, C., Vrtov. (Vin.); — 4) die Rötheln, die Masern (otročja bolezen), Cig., C.
  95. rdečíti, -ím, vb. impf. röthen; solnce je planine rdečilo z zadnjimi žarki, Erj. (Izb. sp.); — r. se, roth werden, sich röthen.
  96. rdę̑čka, f. 1) = mesena klobasa, C.; — 2) rdeča krava; — rdeča kobila, Mik.; — rdeča mravlja, Z.; — 3) neka hruška, die Rothbirne, Cig., Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.); — rdeča breskev, die Purpurpfirsich, C.
  97. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  98. rdečúga, f. 1) ein braunrothes Schwein, Z.; — 2) eine Art rothbackige Zuckerbirne, C.
  99. reagēncije, f. pl. izkušala, die Reagentien ( chem.), Cig. (T.).
  100. realı̑st, m. prijatelj realizma, der Realist.

   41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801 41.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA