Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.401-41.500)

  1. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
  2. ràd, adv. = dosti, Rez.- C.; — prim. rat.
  3. rádẹ, adv. gern, Rez.- C.
  4. rȃdi, praep. = zaradi, nk.; — hs.
  5. radikālən, -lna, adj. vnet za korenito postopanje, radical, Cig., Jan., nk.
  6. radodȃvəc, -vca, m. der Freigebige: če bo radodavec, bo vse razdal, Jsvkr.
  7. radodávən, -vna, adj. freigebig, Dict., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  8. radodávnost, f. die Freigebigkeit, Jan., Z.
  9. radodẹ́łnost, f. die Arbeitsamkeit, Vod. (Izb. sp.); — die Geschäftigkeit, Cig.
  10. radoglę́dnost, f. die Schaulust, Jan., nk.; prišli smo iz same radovednosti in radoglednosti, LjZv.
  11. radoję́mən, -mna, adj. gerne nehmend: radodaren sem bil: jaz radodaren, oni radojemni, Zv.
  12. radoláčən, -čna, adj. oft hungrig, Zv.
  13. radosẹ́ja, f. = redoseja, Dol., jvzhŠt.
  14. radošáłən, -łna, adj. scherzliebend, Jan.
  15. radoúčnost, f. die Lernbegierde: die Wissbegierde, Levst. (Zb. sp.).
  16. radovȃnje, n. 1) das Frohlocken, die Fröhlichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; — die Unterhaltung, C.; — 2) das Liebkosen, das Schmeicheln, Cig.; z radovanjem kaj dobiti, etwas erschmeicheln, Dict.; mati vardeva svoje dete z radovanjem, Jap. (Sv. p.).
  17. radovę́rən, -rna, adj. leichtgläubig, Cig., Jan., Zora; radoverne ljudi varati, Jurč.
  18. radovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) freiwillig, Mur., Cig., Jan.; radovoljno uboštvo, Schönl.; radovoljno bežati od česa, Kast.; čebele bodo radovoljno svoj panj zapustile, Gol.; radovoljna dražba, freiwillige Feilbietung, Levst. (Nauk); — 2) bereitwillig, Cig., Jan.
  19. radovǫ̑ljnik, m. der Freiwillige, Mur., SlN.; Mi srčni radovoljniki Jih č'mo nazaj podret', Vod. (Pes.); enoletni radovoljniki, die Einjährig-Freiwilligen, Levst. (Nauk).
  20. radožìv, -žíva, adj. lebenslustig: radoživi vitez, Cv.
  21. rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
  22. rȃgəlščak, m. = rajičnica, vzhŠt.
  23. rȃglja, f. 1) die Ratsche, die Rassel, Cig., Gor.; raglja pri fari je k večernicam odragljala, Erj. (Izb. sp.); — das Klapperwerk (ptičje strašilo), C.; — 2) eine Person, die gerne schwatzt, der Gackelhans, die Gackelliese, Cig.
  24. ragljáti, -ȃm, vb. impf. 1) = regljati, quaken, Mur., Cig., Jan., Gor.; — 2) mit der Ratsche ratschen, Gor.; — 3) schwatzen, plappern; babe vedno ragljajo, Gor.
  25. ragljàv, -áva, adj. quakend, Jan.; — geschwätzig, Jan.
  26. ragúšati, -am, vb. impf. lärmen, Z.
  27. ráh, adj. = rahel, Guts.- Cig., Mur., vzhŠt., ogr.- C.; r. kruh, Mur.; Nisem nikdar plah, Nisem v srcu rah, Npes.- Trst. ( Glas.); raho stopati, hoditi, Mur.; — na rahi = rahlo, ogr.- C.
  28. ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
  29. rȃhla, f. die Stange, Z., Št.- Valj. (Rad); der Stecken, Vrtov. (Vin.); — pogl. ragla.
  30. rahločútən, -tna, adj. zartfühlend, Cig., Jan., nk.
  31. rahločȗtje, n. das Zartgefühl, Jan., nk.
  32. rahločútnost, f. das Zartgefühl, Cig., Jan., nk.
  33. rahlosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
  34. ráhlost, f. die Lockerheit; — die Zartheit; — die Gelindigkeit, die Sanftheit.
  35. rȃhna, f. ein zungenfertiges Weib, Kr.- Valj. (Rad); — die Furie, Jan.
  36. 2. rȃj, m. = ples, der Tanz, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; imajo njegovo ime hvaliti v rajih, Dalm.; visoki r., der Gailthaler Nationaltanz; Stoje tri lipe zelene: Pod prvo konj'če stavijo, Na raj se brhk' oblačijo, Pod drugo raj predavajo, Pod tretjo krogle rajajo, Npes.-K.; — prim. srvn. reie, der Reigen, Mik. (Et.).
  37. rája, f. dünne Holzstange, SlGor.- C.; — prim. raha.
  38. rájanje, n. das Tanzen; prim. 2. rajati.
  39. 2. rájati, -am, vb. impf. = plesati, tanzen, Mur., Cig., Jan., Kor., Gor.; — den Reigen aufführen: otroci rajajo, Dol.; — sich belustigen, sich unterhalten, Z., Ljubljanska ok.
  40. rajȃva, f. das Tanzen, der Tanz, C.
  41. rájavka, f. die Tänzerin, Mur., Kr.- Valj. (Rad).
  42. rȃjbati, -am, vb. impf. = z rajbo klatiti: orehe r., Gor.
  43. rȃjčək, -čka, m. neka goba: der Fingerschwamm, der Nagelschwamm, C., Z.
  44. rȃjda, f. 1) die Krümmung: cesta je v rajde delana, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) die Reihe; rajda ptičev, ein Zug von Vögeln; rajda gora, eine Kette von Bergen, Cig., Jan.; r. skal, eine Felsenkette, Cig.; = r. skalovja, Ravn.- M.; — der Streifen: Gorjanke, gorjanke, 'Majo rajdaste janke, 'Majo rajde drobne, Npes.- Kres; — prim. rida.
  45. rȃjdati, -am, vb. impf. wenden, drehen, lenken: voz r., einen (mit einem langen Stamm beladenen) Wagen mit einer hinten angebrachten Stange lenken, Levst. (Rok.); — prim. ridati.
  46. rȃjhati, -am, vb. impf. die Mauer mit Mörtel verreiben, verputzen, vzhŠt.- C., Štrek., Notr.
  47. rájhəlj, -hlja, (-həljna), m. eine Art Brett, Z., jvzhŠt.; ( der "Reichladen", C.); — iz nem.
  48. rájica, f. dem. raja; eine dünne, lange Holzstange, SlGor.- C.; der Stecken (für Fisolen, Erbsen), die Querstange im Strohdach, C., vzhŠt.; — rajíca, Mur.
  49. rȃjič, m. dem. 2. raj; das Tänzchen, Mur.
  50. rájičnica, f. nekak fižol, vzhŠt.- C.; — prim. rajica.
  51. rájičnjak, m. = rajičnica, vzhŠt.- C.
  52. rajíšče, n. = plesišče, der Tanzboden, Mur., Jan.
  53. rájmežəlj, -žlja, m. = rameželj, der Ladestock, Polj.; = klinec, s katerim otroci prerivajo kroglice skozi bezgove puške, Polj.; — prim. nem. Räumer, Räumeisen.
  54. rájniš, m. = goldinar, Gulden; — iz nem. rheinisch.
  55. rȃjšpa, f. 1) das spitz zugeschnittene Fassreifende, C.; — 2) das Schusterdrahtende mit der Borste, C.
  56. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
  57. rájtəlj, -tlja, (-təljna), m. der Reitel, Cig., Valj. (Rad), Kr.; — iz nem.
  58. rajtljáti, -ȃm, vb. impf. mit dem "Reitel" befestigen, C., Z.
  59. rȃjž, m. = riž, der Reis (oryza sativa).
  60. rȃjžljəc, -žljəca, (-žəljca), m. das Gekröse (von Kälbern), Z.
  61. ràk, ráka, m. 1) der Krebs; rdeč kakor kuhan rak; pojdi rakom žvižgat in žabam (ribam) gost! = schau, dass du weiter kommst! geh zum Henker! iti rakom žvižgat, verloren o. zugrunde gehen; vse je šlo rakom žvižgat; raka v vodo vreči, = den Bock zum Gärtner setzen, Cig.; raka jezditi = langsam gehen, C.; ni v vsaki luknji raka = man findet nicht überall sein Glück, Z.; — 2) der Krebs (eine Krankheit); r. na človeškem telesu; — r. na drevju, Vrtov.- M.; = rjave, črne hraste po deblu ali po vejah, (v)rapave bunke ali trohljive jamice, Pirc.
  62. rakáriti, -ȃrim, vb. impf. mit dem Krebsfang oder dem Krebshandel sich beschäftigen, LjZv.
  63. rákəv, -kve, f. der Sarg, Jan., C., DZ., Levst. (Nauk); — die Gruft, nk.; — češ.
  64. rakı̑ta, f. eine Art Bachweide, Mur., Cig., Jan., Mik.; die graue Bachweide (salix incana), Tuš. (B.), Dol., vzhŠt.
  65. rakı̑tje, n. coll. = rakita, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.
  66. rakítovəc, -vca, m. 1) der Bachweidenstrauch, Z.; — 2) die Bachweidengegend, Mur., Cig.
  67. rakítovina, f. das Bachweidenholz, Cig., Jan.
  68. rȃkla, f. = dobro debela in dolga palica, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); der Pfahl, der Rebenpfahl, Jan., Štrek., Nov., DZ.; — dež gre kakor rakle, es regnet in Strömen, Soška dol.- Erj. (Torb.); — ein starker, ästiger Rebenpfahl, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. rak'l = ostrv 1).
  69. rȃknič, m. eine Art Kleid (Mantel), Mik.; das Regentuch, Z.; — das Bahrtuch, Jan.
  70. ráknọ, n. eine Art Kleid, Mik. (Et.); das Regentuch, Jan. (H.); — das Leichentuch, Z.
  71. rakoljùb, -ljúba, m. der Krebsenliebhaber, Erj. (Izb. sp.).
  72. rákov, adj. 1) Krebs-, Krebsen-; rakove škarje, Dict.; rakova juha, Dol.; rakove oči, Krebssteine, Z.; rakova pot, der Krebsgang, der Rückgang; reč gre rakovo pot, die Sache geht den Krebsgang; po rakovo stopati nazaj, LjZv.; — 2) = rakast, mit dem Krebs behaftet, C.; — brandig (o drevju), Jan.; (-av?).
  73. rákovica, f. 1) das Krebsweibchen, Mur., Jan., Pjk. (Črt.); — 2) die Krabbe, Cig. (T.), DZ.; navadna r., die gemeine Krabbe (portunus maenas), velika r. (cancer pagurus), Erj. (Ž.); — 3) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  74. rakúlja, f. die Krabbe, Z.; potočna r., die Flusskrabbe, Jan.
  75. rȃł, -ı̑, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk- Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk- Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.- Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad).
  76. rȃlica, f. 1) die Pflughandhabe, Z.; — 2) eine Art Stickerei an dem Ärmelrande, BlKr.- Let.
  77. ráliti, -im, vb. impf. 1) = orati, Z.; — 2) s koncem, s svilo delati po obleki barvne črte: šivilja rali, BlKr.; durchsteppen, Dol.- Cig., BlKr.- M.
  78. rȃłnik, m. das Pflugeisen, Guts.; = črtalo, Z.
  79. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
  80. rámenọ, adv. überaus, sehr, ungemein, Meg.- Mik., Cig., Jan.; moji grehi so mi rameno zlo žal, Schönl., Kast.; vsa zemlja je rameno opuščena, Skal.- Let.; rameno velik razloček med ljudmi, Bas.; Al' mi je daleč rameno, V kranjski dežel' na Belem Kamenu, Npes.-K.
  81. rámenski, adj. Schulter-: ramenska izkušnja, die Schulterprobe, Telov.
  82. rámežəlj, -žlja, m. der Ladestock, Valj. (Rad), Gor.; — iz nem. Räumeisen.
  83. rȃmnica, f. der Achselriemen, Z.; das Tragband, Cig.; — der Miederträger, Z., Burg. (Rok.); — das Leitband: otroka na ramnici voditi, das Kind am Leitbande führen, C.
  84. rámọ, n. = rama: na rama zadeti, Ben.- Kl.
  85. ramōnike, f. pl. = harmonike, die Ziehharmonika, BlKr., jvzhŠt.
  86. rámšəlj, -šlja, m. der Ramsel, die Milchblume (polygala vulgaris), Cig., Tuš. (B.); — iz nem.
  87. rȃn, rána, adj. früh, frühzeitig; rano solnce, die Frühsonne; rana ura, zlata ura, die Morgenstunde hat Gold im Munde; za ranega jutra, am frühen Morgen, Cig.; — rana setev, die Frühsaat; rano sadje; — za rana (zarana), frühmorgens, Cig., Jan., Mik., Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); rano, früh, frühmorgens; dobro rano! = dobro jutro! vzhŠt.
  88. rána, f. die Wunde; rano celiti, eine Wunde heilen; rana se celi, die Wunde heilt; — za pet ran božjih! = um Gottes willen; za pet krvavih ran! Cig.
  89. ranarína, f. die Verwundungszulage, DZ.
  90. rānca, f. nekak čolnič, ob Dravi- C.; — prim. kor.-nem. ranze, die Schaukel (?).
  91. ránčič, m. 1) zgodnji bežol (fižol), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) droben oreh, ki zori izmej vseh prvi, Solkan- Erj. (Torb.).
  92. ránčoha, f. der Halbstiefel, Mur., Kr.- Valj. (Rad); — iz nem. Randschuh (?), Valj. (Rad).
  93. rángar, -arja, m. der Reiher, Cig., Jan.; sivi r., der graue Reiher (ardea cinerea), Frey. (F.); — prim. ragar; iz nem. Reiher.
  94. rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
  95. ráni, adv. = rano, zgodaj, C.
  96. 1. ránica, f. neka zgodaj zrela češpa, črešnja, hruška, GBrda- Erj. (Torb.), Tolm.; — neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  97. ranína, f. 1) kar je rano ali zgodaj zrelo, C.; — 2) neka vinska trta, BlKr.- Erj. (Torb.).
  98. rȃnjak, m. der Wundklee (anthyllis vulneraria), Cig., Jan., Vrt.; — tudi: die Zahnwurz (dentaria), (ranják), M., ("rajnek") Medv. (Rok.).
  99. rȃnje, n. z ranja, frühmorgens, ogr.- Mik.
  100. ránjevəc, -vca, m. das Kreuzkraut (senecio nemorensis), v Trnovskem gozdu- Erj. (Torb.).

   40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701 41.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA