Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.301-41.400)

  1. punčȃra, f. = velika punca, ein großes Mädchen, Jurč., LjZv.
  2. punčevína, f. die Punschessenz, Cig.
  3. púnčoh, m. der Bundschuh, Mik., Št.; — iz nem.
  4. 2. pȗnəc, -nca, m. die Punze, Cig., Jan., DZ.; čistinski p., die Feingehaltpunze, DZ.
  5. pȗngrad, m. der "Baumgarten", der Obstgarten, Mur., Jsvkr., Št.; ("pungrt" Meg.); — iz nem.
  6. púnkəlj, -klja, m. = zveženj, das Bündel; — iz nem.
  7. pùnt, púnta, m. 1) das Bündnis, Trub.; — 2) der Aufruhr, die Rebellion; — iz nem. Bund, Mik. (Et.).
  8. púntaka, f. die "Bundhacke"; — iz nem.
  9. pȗntək, -tka, m. iz žime in sukna narejena, svitku podobna priprava, okrog katere ženske ovijajo kite, BlKr.; — prim. nem. Bund.
  10. purčè, -ę́ta, n. das Truthuhn; tudi: pȗrče, -eta, jvzhŠt.
  11. pȗrək, -rka, m. 1) das Truthuhn, Valj. (Rad); — 2) der Fichten- o. Tannenzapfen, Jan., Trst. ( Vest.).
  12. púrga, f. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  13. purīst, m. jezikotrebec, der Purist.
  14. pȗrpala, f. = purpela, Ravn.- M., Zv.
  15. pȗrpara, f. = purpela, Zora.
  16. pȗrpelica, f. der Klatschmohn, die Klatschrose (papaver rhoeas), Mur., Tuš. (R.); rdeča p., Zv.; 'Ma lice rdeče, Ko purpelica, Npes.-Schein.
  17. pȗst, m. die Fastnacht, der Fasching; pred pustom, in der Faschingszeit; tudi: o pustu.
  18. pȗst, pústa, adj. wüst, öde, leer; p. kraj, pusta senožet, eine Bergwiese, die nicht mehr gemäht wird, pusta njiva, ein Acker, der nicht mehr bebaut wird, Levst. (Rok.); ein ausgemergelter, magerer Acker, Cig.; pusta paša, magere Weide, Cig.; pust panj, ein Bienenstock ohne Weisel, Levst. (Rok.); — geschmacklos: pusta jed; saftlos: pusto meso, pusto sadje, unedles Obst, Pirc; — pusta pesem, ein mageres Gedicht, Cig.; puste besede, hohle Worte, Cig. (T.); v pusto ceno prodajati (spottwohlfeil), LjZv.; pust človek, ein unfreundlicher, langweiliger, fader Mensch; pusto vreme, ein langweiliges, schlechtes Wetter; stara glava pusta glava (ker se ničesar ne domisli), Levst. (Zb. sp.).
  19. pūsta, f. die Pußte ( geogr.), Cig. (T.); — iz madž.
  20. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
  21. pustína, f. 1) unangebautes Land, das Heideland, Cig., Jan., Levst. (Rok.); — die Steppe, Jes.; — die Einöde, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 2) panj brez matice, Svet. (Rok.), Levst. (Beč.); — 3) = pust človek: o ti pustina ti! Jurč.
  22. pustíšče, n. ein verödeter Platz ( z. B. ein verfallenes Wirtschaftsgebäude), C.
  23. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
  24. pustív, adv. ( part. praet. act. I. ad pustiti); p. iti, sich flüchten, C., Rib.- Mik.; v pustiv iti = iti po svetu ter nikoli se ne povrniti domov, niti glasu dati o sebi, Dol.- Vrt.; žena mu je šla v pustiv, Lašče- Levst. (Rok.); Ljubica, v pustiv ne hodi! Levst. (Zb. sp.); Šla v pustiv je sreča naša, Levst. (Zb. sp.).
  25. pustnják, m. der Faschingsnarr, Z.
  26. pustóba, f. 1) die Öde, Dict., C., Jurč.; razsrdili so ga v puščavi ino ga razdražili v pustobi, Trub.; hočem potoke v pustobi dati, Dalm.; — 2) ein abgeschmackter, fader Mensch, Jan.
  27. pustolòv, -lóva, m. der Abenteurer, h. t.- Cig. (T.), C., Zora.
  28. pustolǫ̑vski, adj. abenteuerlich, LjZv.
  29. pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.- C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
  30. pustopọ̑ljina, f. die Heide, Cig. (T.), Šol., DZ.; — hs.
  31. pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
  32. pustováti, -ȗjem, vb. impf. den Fasching feiern, Mur., Cig., ZgD., Polj.
  33. 1. púša, f. 1) die Büchse: p. iz pločevine, die Blechbüchse, DZ.; — 2) = puška, Cig., Jan., C., Štrek.; Jaz imam pušo risano, Npes.-K.; da bi te puša ubila! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) železna cev v pestu, ki brani, da se ne odrgne ob podvozi, Gor.; — die Verbindungsröhre, Idrija- Frey. (Rok.); — prim. pukša.
  34. 2. púša, f., vzhŠt., pogl. pušča 3).
  35. púšča, f. 1) ein wüstes, unbebautes Land; ein verlassenes, verödetes Bauerngut, Mur., Cig., C.; samo puščo bo našla nevesta, Gor.; pustiti v puščo, brach liegen lassen, C.; — 2) ein verlassener Bienenstock, Svet. (Rok.); — 3) die Hube, (puša) Glas., vzhŠt.
  36. puščȃd, f. etwas Widriges, Vest.; — das Ungeziefer, C.
  37. puščȃj, m. das Hitzbläschen, C.; — die Beule, C.
  38. púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
  39. púščalọ, n. das Aderlasswerkzeug, das Lasseisen, Cig., Jan., C.
  40. pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
  41. púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.- Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
  42. púščavka, f. das Aderlasswerkzeug, C.
  43. puščȃvnik, m. 1) der Einsiedler; — 2) der Einsiedlerkrebs (pagurus), Erj. (Z.).
  44. puščíca, f. 1) der Pfeil, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) die Lanze, Dict., Hip. (Orb.); — 3) das Epigramm, Cig., Jan.
  45. puščı̑čar, -rja, m. 1) der Pfeilmacher, Cig.; — 2) der Pfeilschütze, Cig., nk.; — 3) der Epigrammendichter, Cig., Preš.
  46. puščóba, f. 1) die Öde; — die Schalheit, die Saftlosigkeit, Cig.; — die Muffigkeit, Štrek.; — wüstes Wesen, Cig.; p. duha, C.; die Fadheit, M.; — 2) eine öde, wüste Gegend, Mur., Guts.- Cig., Jan.; — 3) = pust človek, Zora, Kr.- Valj. (Rad); ti si prava puščoba! Levst. (Rok.); — 4) der Unrath, C.
  47. púšica, f. dem. puša; die Büchse: p. za milodare, Cig.; die Sammelbüchse: v pušice pobirati, Levst. (Nauk); p. (za igle), die Nadelbüchse, M.; — die Radbüchse, Ravn.- Cig.; — kapica iz kovine, n. pr. pri dežnikih, palicah, Kr.; — das Verbindungsrohr, Idrija- Frey. (Rok.).
  48. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
  49. pȗška, f. 1) die Flinte, das Schießgewehr, Mur., Cig., Jan., nk.; p. iglenica (na iglo), das Zündnadelgewehr, Jan. (H.); p. vetrenjača (vetrovka), die Windbüchse, Jan. (H.); ročna p., das Handgewehr, Cig.; spraviti koga pod puško, jemanden zum Militär bringen, Erj. (Izb. sp.); puška odnaša (schlägt ab), Cig.; puško zadelati, eine Büchse besprechen, dass sie versagt, Cig.; — 2) die Radbüchse, Cig.; — prim. pukša.
  50. pȗškar, -rja, m. 1) der Büchsenmacher, Cig., Jan., DZ., nk.; — 2) der Bombardierkäfer (brachinus crepitans), Erj. (Ž.).
  51. puškárnica, f. die Büchsenmacherwerkstätte, DZ.; die Gewehrfabrik, Jan.
  52. pȗšpan, m. immergrüner Buxbaum (buxus sempervirens), Cig., Jan., Tuš. (R.); — iz nem.
  53. pȗšpanka, f. pipa p., eine buchsbäumene Pfeife, LjZv.
  54. pušpanovína, f. das Buchsbaumholz, Cig.
  55. pùt, interj. put, put! tako zovejo kuretino, Cig., Gor.- Levst. (M.); — prim. nem. putt! = Lockruf für Hühner, C.
  56. púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.- C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  57. putáča, f. der Hühnerkropf, C.; der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.
  58. putȃn, m. der Geflügelkropf, Guts., vzhŠt.- C., BlKr., Dalm.
  59. pútav, adj. 1) mit großem Kropf: putavo pišče, vzhŠt.- C.; — 2) mit einem Hodenbruch behaftet, Jan., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), vzhŠt.; — 3) unreif (von Thieren), C., KrGora.
  60. pútavəc, -vca, m. 1) der einen Leibschaden hat, C., vzhŠt.; — 2) der Stier, Ščav.- Trst. (Let.); — 3) ein unreifes Wesen, der Gelbschnabel, C.; — 4) das kleine Löwenmaul (antirrhinum orontium), (-ovec) Josch.
  61. pȗtra, f. 1) ein enghalsiger irdener Krug ( bes. für Essig), Danj. (Posv. p.), vzhŠt., ogr.- C.; — 2) die Zwergin, C.; — prim. putrh.
  62. púžiti, -im, vb. impf. peške zametati, kadar se jẹ́ koščeno sadje, Vrhnika- Štrek. (LjZv.); prim. pužina, bužina.
  63. 1. rába, f. 1) der Gebrauch; ni za rabo, es ist nicht zu brauchen; za našo rabo je dober ta konj; zla raba, schlechter Gebrauch, der Missbrauch, Cig. (T.), DZ.; = kriva, napačna r., Cig., Jan.; v rabo jemati (anwenden) nespodobne šale, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Thun und Treiben: Popusti posvetno rabo Orglarček in gre v puščavo, Preš.; ustaviti rabo volkodlaku, LjZv.
  64. rabȃdnica, f. tuja ovca na pašo vzeta, C., Z.
  65. rábən, -bna, adj. brauchbar, verwendbar, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), DZ.; diensttauglich, DZkr.
  66. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
  67. 1. rabník, m. der Benützer, DZ.; der Gebrauchsberechtigte, DZ.
  68. rábnost, f. die Verwendbarkeit, die Brauchbarkeit, Cig., Jan., C., Levst. (Pril.); ljudska učilnica vzidava prvi kamen človekovi rabnosti, Naprej- Jan. (Slovn.).
  69. rabočánka, f. = tlačanka, Z.
  70. rabokȗpəc, -pca, m. der Bestandnehmer, Cig., DZ.
  71. rabokúpən, -pna, adj. Bestand-, Cig.; rabokȗpna pogodba, pravica, der Bestandvertrag, das Bestandrecht, DZ.
  72. rabokȗpnik, m. = rabokupec, Cig., DZ.
  73. rabokupnína, f. der Bestandzins, Cig.
  74. rabokȗpščina, f. = rabokupnina, DZ.
  75. raboprodȃvəc, -vca, m. der Bestandgeber, Cig., DZ.
  76. rabọ̑ta, f. der Frohndienst (die Robot), Mur., Cig., Jan., Štrek.; na raboto, v raboto iti, hoditi, Notr.; Celi teden je v raboto dan, Npes.-Vraz; menihi so imeli tri vasi podložne za raboto in desetino, Jurč.; staro raboto opraviti = potrebo opraviti, SlGor.- C.; — die Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde), Svet. (Rok.); — rábota, Mur., vzhŠt.
  77. rabọ̑tanje, n. die Leistung von Frohndiensten, Notr.; — das Arbeiten; svetno r., die weltlichen Beschäftigungen, Levst. (Zb. sp.).
  78. rabọ̑tati, -am, vb. impf. Frohndienste thun (roboten), Cig., Jan., M., Notr.; (rabotáti), Jarn.; Naturalleistungen ( z. B. für die Gemeinde) verrichten, Štrek.; — arbeiten, M.
  79. rabúda, f. = rabud, das Gestrüpp, C.; — das Anschwemmicht, Z.
  80. rabȗra, f. die Nachlese, Z., Zora.
  81. ráca, f. 1) die Ente; — raca na vodi! potz tausend! — race pasti, auf beiden Seiten hinken, Guts.- Cig.; — divja r., die Wildente; — 2) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  82. račìč, -íča, m. dem. rak; 1) das Krebschen; — 2) die Garneele (palaemon squilla), Jan., Erj. (Z.).
  83. račílọ, n. die Krebsreuse, Mur., Cig., Jan.; = sak za račjo lov, vzhŠt.
  84. račı̑telj, m. der Gönner, LjZv.
  85. 1. ráčiti, rȃčim, vb. impf. 1) wollen, geruhen, Jan.; da mi on rači dati odpustek vseh mojih grehov, rok. iz 15. stol.; ohranjenje sv. križa rači z menoj ino z vami ostati! rok. iz 15. stol.; rači nas darovati, wolle uns beschenken! Krelj- M.; večna luč rači vse temnice iz njegove cerkve vzdigniti, Krelj; — 2) r. se, belieben: rači se mi, es beliebt mir, ich habe Lust, Jan., Mik., vzhŠt., BlKr.; naj se Vam rači! belieben Sie! Mik.
  86. 2. ráčiti, -im, vb. impf. = rake loviti, Z.
  87. 2. rȃčji, adj. Krebsen-; račja kuga; račja lov, Jurč., Erj. (Izb. sp.); otroci imajo račje želodce, Dol.
  88. račljìv, -íva, adj. lieb, angenehm, wünschenswert, vzhŠt.- C.
  89. 1. rȃčnica, f. die Krebsreuse, vzhŠt.- C.
  90. račȗn, m. die Rechnung; r. delati; v r. vzeti, dejati; na r. plačati, auf Abschlag zahlen; na moj, tvoj, svoj r.; osnovni r., die Grundoperation, Cig. (T.), Cel. (Ar.); poprečni r., die Durchschnittsrechnung, Cel. (Ar.); zmesni r., die Vermischungsrechnung, Cel. (Ar.); brez računa, überaus viel: dolgov brez računa, jvzhŠt.; — prim. it. razione.
  91. račúnanje, n. das Rechnen; r. iz glave, das Kopfrechnen, Cig. (T.); = r. na pamet, Cel. (Ar.); = izustno r., Cig. (T.); r. s pismeni, die Buchstabenrechnung, Cig. (T.).
  92. račȗnar, -rja, m. der Rechner, Mur., Cig., Jan.; umetni r., der Rechenkünstler, Erj. (Izb. sp.); — der Rechnungsführer, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.
  93. računáriti, -ȃrim, vb. impf. Rechnungen machen: r. s čiričarami in rogovilami, Erj. (Izb. sp.).
  94. račȗnarstvọ, n. die Rechnungswissenschaft, Cig. (T.); — die Rechnungsführung, Cig., C., DZ.
  95. račȗnək, -nka, m. dem. račun; — das Conto, DZ.
  96. računíšče, n. der Rechnungshof, DZ.; vrhovno r., der oberste R., DZ.
  97. računodȃvəc, -vca, m. der Rechnungsleger, Cig., Jan., DZ.
  98. računopreglę̑dnik, m. der Rechnungsrevisor, DZ.
  99. računovǫ̑dstvọ, n. die Rechnungsführung, Cig., DZ.
  100. račȗnstvọ, n. das Rechnungswesen, Cig., Jan., DZ.; das Rechnungsfach, Cig., Jan.; — die Rechenkunst, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

   40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601 41.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA