Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.201-41.300)

  1. prvodóbən, -bna, adj. der ersten Zeitperiode angehörig, anfänglich, Nov.- C.
  2. prvomę̑rski, adj. prvomerska komisija, die Normalaichungscommission, DZ.
  3. prvomẹ̑stnica, f. die Vorsitzende, nk.
  4. prvomẹ̑stnik, m. der Vorsitzende, der Obmann, Cig., Levst. ( Naprej, Cest.), nk.
  5. prvomẹ̑stništvọ, n. der Vorsitz, die Obmannschaft, Jan. (H.).
  6. prvopìs, -písa, m. die Urschrift, das Original, der Originaltext, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk), nk.
  7. prvorǫ̑dstvọ, n. die Erstgeburt, Cig., Jan., Cig. (T.); die Primogenitur, DZ.
  8. prvosẹ̑dnik, m. der Vorsitzende, Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; ( stsl.).
  9. prvosẹdováti, -ȗjem, vb. impf. den Vorsitz führen, präsidieren, Jan., Naprej- C.
  10. prvosẹ̑dstvọ, n. der Vorsitz, das Präsidium, Jan., nk.
  11. prvọ̑st, f. der Primat, der Vorzug, C.
  12. prvostávən, -vna, adj. prvostȃvni koli zemljemerski, die Stangen der Fixpunkte, Levst. (Močv.).
  13. prvovŕstən, -stna, adj. zur ersten Reihe gehörig, nk.; — classisch, Cig.
  14. prvožı̑vəc, -vca, m. das Urthier, das Protozoon, Cig.
  15. psalmopẹ̑vəc, -vca, m. der Psalmist, Jan., ZgD.
  16. psíca, f. 1) die Hündin; — 2) = koza, die Schnitzbank, C.
  17. psíčati, -ím, vb. impf. = sičati, zischen, Guts., Mur., Cig., M., C.
  18. psihologı̑jski, adj. zur Psychologie gehörig, psychologisch, Cig. (T.), Žnid.
  19. psı̑k, m. das Zischen, der Zischer (als Laut), M., Valj. (Rad).
  20. psíkanje, n. das Zischen, Cig.
  21. psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).
  22. psíkavəc, -vca, m. der Zischer, Cig., Jan.
  23. psíkavka, f. die Zischerin, Cig.
  24. psíkniti, psı̑knem, vb. pf. einen Zischlaut von sich geben, Jan. (H.).
  25. psíkovina, f. = psika, C.; — tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), M., C.
  26. psína, f. 1) das Hundefleisch, Vrt.; — die Hundehaut, Cig.; — 2) hündische Bosheit, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — die Treulosigkeit, C.; die Hundsfötterei, vzhŠt.; p. mu gleda iz oči, Cig.; — 3) der Abfall beim Brecheln, Guts.- Cig.; — der gröbere Flachs, Kor.- C.; der Rupfen, Mur.
  27. psinják, m. der Hundezwinger, Cig.
  28. psoglȃvəc, -vca, m. der Hunne, Levst. (Zb. sp.); — prim. pesoglavec.
  29. psorę̑pəc, -pca, m. ein Mensch mit einem Hundeschwanz, Levst. (Zb. sp.).
  30. pšȃj, m. der Stampfklotz, der Stampfer, Jan., Raič ( Let.), Zora; der Pressstößel: s pšajem tropine v prešo tlačijo, jvzhŠt.; der Mörserstößel, C.; — prim. phati.
  31. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  32. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
  33. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
  34. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
  35. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
  36. pšeničevína, f. das Weizenstroh, C.
  37. pšeníčišče, n. der Weizenacker nach der Ernte, Mur., Cig., Met., jvzhŠt.
  38. pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  39. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  40. pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
  41. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
  42. pšeníka, f. der Grieß, die Grütze, C.
  43. pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
  44. ptìč, ptíča, m. = ptica, der Vogel; ptiče loviti, poljski ptiči, das Feldgeflügel, Cig.; ptiči pevci, die Singvögel, Cig. (T.); ptiči selci, die Zugvögel, Cig.; ni ptič ni miš = er ist kein ausgesprochener Charakter, Jurč., nk.; — pravi ptič je, er ist ein rechter Schelm.
  45. ptı̑čək, -čka, m. dem. ptič; 1) das Vöglein; — zvit p., ein Schalk, Cig.; — 2) neka vinska trta, (tiček) Kanal- Erj. (Torb.).
  46. ptíčevina, f. 1) das Vogelfleisch, Z.; — 2) neka vinska trta, (tičevina) Št.- Erj. (Torb.); die Vogeltraube, Trumm.
  47. ptíčica, f. dem. ptica; 1) das Vöglein; — 2) ivanjska p., neki metulj (somračnik): das Erdeichel-Widderchen oder der Blutfleck (zygaena filipendulae), Erj. (Ž.); — 3) das Maßliebchen (bellis perennis), Mur., C., vzhŠt.; — ptičice, der Rittersporn (delphinium), Št.- Cig.
  48. ptı̑čji, adj. Vogel-; ptičje gnezdo, petje.
  49. pùc, púca, m. der Abdecker, der Wasenmeister, vzhŠt.- Valj. (Rad), ogr.- C.
  50. 2. pȗcək, -cka, m. das Ferkel, Cig.; (pujcek, jvzhŠt.).
  51. pucolānka, f. die Puzzolanerde, Cig. (T.).
  52. púča, f. das Märchen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.; — dummes Zeug, Gor.; ne govorite ji takih puč! Burg.
  53. pučáti, -ȃm, vb. impf. dummes Zeug reden, Gor.
  54. púčav, adj. hohl, schwammig (von Rüben, Rettig), Jan., C., vzhŠt.; — nam. puhčav? prim. puhel.
  55. púčel, m. = sod, vzhŠt.; — prim. nem. Pitschel, kor. butsche, kočevsko: butscherle = Fässchen, srlat. bucellus, Mik. (Et.).
  56. pučelár, -rja, m. = sodar, Mur., Valj. (Rad), vzhŠt.
  57. pūdra, f. der Puder, Cig.; (po rus. iz nem.).
  58. pȗgeš, m. kozje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  59. 1. pȗh, m. 1) der Stoß eines Luftstromes, der Hauch; der hervorbrechende Dunst, Qualm, Geruch u. dgl.; p. od žerjavice, der Glutdampf, Cig.; kadar v koga trešči, omami ga puh, če ga strela ne ubije, M., Lašče- Erj. (Torb.); od hrvatskih prekupcev prekupljene prasce na Krasu pero, da izgube hrvatski "puh", Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); — der Luftschade (pri žitu: puh je vzel), Cig.; — 2) der Flaum, die Flaumfedern, Cig., Jan., C.; der Milchbart, Jan.; prvi puh osuje brado mladeniču, Erj. (Torb.); — die feine, herumfliegende Weberwolle, Z.; — der Flugbrand am Getreide, Cig.; — 3) die Schwärze der Finger, von frischen Nussschalen herrührend, Tolm.- Erj. (Torb.); = pl. puhi, Štrek.
  60. pùh, interj. puh, puh! — tako se zovejo prasci, C.
  61. puhálọ, n. das Blasewerk, das Gebläse, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  62. pȗhar, -rja, m. der Hammer zum Zerbröckeln der Steine, M.; — der Prellhammer, Cig.; — iz nem. Pocher?
  63. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
  64. 2. pȗhati, -am, vb. impf. das Erz "pochen", V.-Cig.; — puffen, schlagen, Cig.; — iz nem.
  65. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
  66. puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
  67. puhlíčast, adj. puhlici podoben ali puhlico v sebi imajoč: puhličasta zemlja, Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  68. puhljȃd, f. schwammichte Dinge, Z.; — ( fig.) markloses Zeug, C.
  69. puhloglȃvka, f. eine geistig beschränkte Weibsperson, Zora.
  70. puhloȗmje, n. der Flitterwitz, Cig.
  71. púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.
  72. puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — ( fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.- Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.
  73. pȗjcək, -cka, m. = pujsek, jvzhŠt.
  74. pȗjcka, f. = pujska, jvzhŠt.
  75. pȗjs, m. = prasec, C.; s to besedo svinje zovejo: pujs, na! C., Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  76. púkanica, f. die Charpie, Cig., Jan., DZ.
  77. púkanje, n. das Ausraufen; das Zupfen; — = pukanina, das Zerzupfte (Charpie), Cig., DZ.
  78. púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče- Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen ( z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).
  79. púkavəc, -vca, m. der Zupfer, der Schleißer, Cig., Jan.
  80. púkniti, pȗknem, vb. pf. ausraufen: cvetlico p., Cig.; herauszupfen, Cig., Mik.; las p., C.
  81. pȗkša, f. 1) = puška, die Büchse, das Schießgewehr, Meg., Dict., Jan., M., ogr.- C., Trub., Dalm., jvzhŠt.; — 2) der Palmbusch, jvzhŠt.; — 3) die Radbüchse, Dol.; — iz nem.; prim. stvn. buhsa, Mik. (Et.).
  82. pȗkšica, f. dem. pukša; 1) ein kleines Schießgewehr, jvzhŠt.; — 2) die Radbüchse, BlKr.; pogl. pesto; — 3) eine kleine Büchse ( z. B. für Nadeln), Dict., Jan.
  83. púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
  84. pȗlj, m. die Rauferei, C.; na pulj dati krajcarje (= tako da se za-nje pulijo), Notr.
  85. púlja, f. die Rauferei, die Balgerei, Cig., Jan., Gor.; — der Zank, der Streit, C.
  86. puljáč, m. das Raufholz, der Haarraufer bei den Weißgerbern, V.-Cig.
  87. puljȃva, f. die Rauferei, Cig., C., ZgD., Polj.; — p. je za sadje, man reißt sich um das Obst, Z.
  88. púljenje, n. 1) das Ausraufen, das Rupfen, das Zupfen; — 2) das Raufen; das Hadern.
  89. 1. pȗma, f. eine Art Hunde: der Pommer, der Spitz, V.-Cig.
  90. pūmpa, f. sesaljka, die Pumpe, Cig., Jan., Cig. (T.); — iz nem.
  91. pūmpati, -am, vb. impf. pumpen, Cig., Jan.; — iz nem.
  92. pȗmpava, f. = popava, kompava, die Eberwurz (carlina acaulis), Jan.; Kjer sva lani rajala, Že raste letos pumpava, Npes.-Schein.
  93. pȗmpež, m. der Faustschlag auf die Finger, Z.; gladež — pumpež = neka igra, prim. gladež 2).
  94. pȗmpila, f. = pumpava, popava, die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  95. pȗnca, f. 1) das Mädchen; — das Frauenzimmer, C.; to je moja p. (mož o svoji ženi), BlKr.; — 2) die Puppe; — 3) die Schwiegermutter, Mur., Npes.-Vraz, vzhŠt., BlKr.; ("polnca" Meg., "povnca", BlKr.); — prim. it. pulcella od lat. pullus = mlad, Mik. (Et.).
  96. puncevalíšče, n. die Punzierungsstätte, DZ.
  97. puncevȃłnica, f. die Punzierungsstätte, DZ.
  98. punceváti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) punzieren, Jan.
  99. pūncevən, -vna, adj. Punzierungs-: puncevni urad, Levst. (Nauk), DZ.
  100. puncīrati, -am, vb. impf. ( pf.) punzieren, Cig., Jan.

   40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501 41.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA