Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.101-41.200)

  1. prọ̑tati se, -am se, vb. impf. mit dem, was man sich erwirbt, eben auskommen, ohne etwas zu erübrigen, das Leben fristen, V.-Cig., M., Burg. (Rok.), UčT., Kr.; — prim. proti I. 3).
  2. protēkcija, f. zaščita, die Protection, Jan. (H.).
  3. protēktor, -rja, m. zaščitnik, pokrovitelj, der Protector.
  4. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
  5. protı̑, f. pl. 1) "črez proti iti, über eine Stelle gehen, wo sich Hunde oder Katzen begattet haben, wovon man Gicht und Lähmungen bekommt", Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) die Gicht, C.; — prim. protin.
  6. protíka, f. die Zaungerte, Cig.
  7. prọtilẹ̑tje, n. der Frühling, Mur., Cig., Valj. (Rad), Danj. (Posv. p.), vzhŠt.
  8. prọ̑tipìs, -písa, m. der Revers, Cig.; — die Polizze, DZ.
  9. prọtipǫ́tən, -tna, adj. rückläufig, retrograd ( astr.), Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  10. prọ̑tirèk, -rę́ka, m. der Gegensatz ( phil.), Cig. (T.).
  11. protı̑sk, m. der Durchdruck, DZ.
  12. prọ̑tistȃvək, -vka, m. der Gegensatz, die Antithese, Cig., Jan., C.
  13. protı̑vən, -vna, adj. entgegengesetzt, conträr, Mur., Cig. (T.); protivna utež, das Gegengewicht ( phys.), Cig. (T.); — gegnerisch, feindlich, Mur., nk.
  14. protı̑vje, n. der Gegensatz (oppositio), ( phil.), Cig. (T.); — stsl.
  15. protı̑vnost, f. der Gegensatz (als Eigenschaft), nk.; — die Gegnerschaft, der Antagonismus, Cig., Jan., nk.
  16. protı̑vo, adv. = proti: p. stati, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  17. prǫ́tje, n. coll. Ruthen, Gerten; iz protja koše in jerbase pleto, Polj.; — das Reisig, Cig.; črez bukova drva po protje hoditi, Rib.- M.; — das Faschinenwerk, Cig.; = zvezano p., Levst. (Močv.).
  18. prọ̑tje, adv., praep. = proti, C.; na protje iti, jvzhŠt.; — vozil se je protje novemu svet(ov)u, Rog.
  19. protokōl, m. zapisnik, das Protokoll.
  20. protokolīst, m. zapisnikar, der Protokollist.
  21. províncija, f. pokrajina kot del države, die Provinz.
  22. provòd, -vǫ́da, m. die Begleitung, das Gefolge, Jan. (H.); — der feierliche Aufzug, C.; — hs.
  23. provr̀t, -vŕta, m. die Lochmuschel (terebratula), Erj. (Z.).
  24. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
  25. prožílọ, n. das Federwerk: p. iz dratu, die Drahtfeder, Cig.; die Auslösung in den Schlaguhren, Cig.
  26. prǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) losschnellen, Cig.; p. puščice z loka, LjZv.; p. samostrel, LjZv.; — entgleiten lassen, Z.; hlode p. po drči, po žlebih, Svet. (Rok.), LjZv.; grot zrnje med mlinska kamena proži, Z.; p. se, sich loslösen, Jan.; prst se v jamo proži, vzhŠt.- Vest.; — mittelst Schnellkraft in Bewegung setzen: ne proži ure! vzhŠt.- Vest.; mreže p. pticam, Vögel mit Netzen fangen, Jsvkr.; p. se, sich federn, Cig.; kal se proži v zrnju in razširja, Vrt.; — losdrücken: puške p., Jan., C.; samostrel p., LjZv.; — ( fig.) anregen, in Vorschlag bringen, C.; — 2) hinstrecken, hinrecken, Cig.; p. roko, Cig.; p. priliko, eine Gelegenheit bieten, DZ.; — p. se, sich erstrecken, reichen, Cig., Jan.; ( hs.).
  27. prǫ̑žnica, f. 1) = progla, proglo, der Fallstrick, C.; — 2) das Zündloch (bei Schießgewehren und Pöllern), Gor.
  28. prǫ́žnost, f. die Elasticität, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); potežna, raztežna p., die Zugelasticität, Cig. (T.).
  29. pŕpər, -pra, m. = poper, Mur., C., vzhŠt.; p. nesti = štuporamo nesti, C., vzhŠt.; p. tolči, auf den Rücken schlagen, C.
  30. prpríca, f. = poprica, koprica, das Quereisen im oberen Mühlsteine, die Haue, C. ( Vest.), jvzhŠt.; (preprica, vzhŠt.- Vest.).
  31. prprnják, m. nekak kruh, vzhŠt.- Trst. (Let.).
  32. pŕsati, pȓsam, vb. impf. spritzen, Blc.-C.
  33. pȓsk, m. die Brunft der Ziegen, C.
  34. prskáč, m. der brunftige Ziegenbock, Jan., C., M.
  35. pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.- C.; spützeln, Z.; ( "spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.
  36. pŕskav, adj. brunftig (von den Ziegen), Jan.
  37. pŕskavəc, -vca, m. der Spritzfisch, Jan.
  38. pŕskniti, pȓsknem, vb. pf. einmal spützeln: einmal schnauben (vom Pferde), Levst. (Zb. sp.); — platzen, Cig.
  39. pȓslek, m. die Weste, Zora; (proslek, SlGradec- C.); — iz nem. "Brustfleck".
  40. pȓsnica, f. 1) das Brustbein, Erj. (Som.); — 2) das Brustfell (pleura), Cig., Jan.; — 3) eine Art Pfirsich, C.; — 4) prsníca, die Brustkette des Pferdegeschirres, jvzhŠt.
  41. pȓsnik, m. 1) der Brustriemen des Pferdegeschirres, V.-Cig.; — 2) das Brustband beim Webstuhl, C.; — 3) der Brustfleck, der Brustlatz, Cig., Jan., Fr.- C.; die Weste, Jan.; — 4) der Panzer, ogr.- C.
  42. pŕsniti, pȓsnem, vb. pf. ausspritzen, Cig.; — prim. prskniti.
  43. pȓsnjak, m. 1) das Leibchen, die Weste, ogr.- C.; — 2) der Panzer, ogr.- C.
  44. pȓst, m. 1) der Finger; srednji p., der Mittelfinger, Z.; = imenitni p., Cig.; = srčni p., C.; primazinčni p., der Goldfinger, V.-Cig.; = zakonski p., Cig.; kazalni p., der Zeigefinger, Cig.; prste si oblizniti, sich die Finger ablecken; na prste našteti, an den Fingern abzählen; na prste zažvižgati, durch die Finger pfeifen; na prste komu gledati, jemandem auf die Finger sehen; po prstih koga krcniti, jemandem auf die Finger klopfen; ako mu prst pomoliš, prime za vso roko, Cig.; tako je pohleven, da bi ga okoli prsta ovil, man könnte ihn um den Finger wickeln, Cig.; dva prsta širok, zwei Finger breit; — 2) die Zehe; po prstih hoditi; na prste komu stopiti.
  45. pȓst, -ı̑, f. die Erde (als Stoff); bes. die oberste, fruchtbare Erde; črna p.; zgornja p., die Thauerde, Cig.; grenka p. = magnezija ( chem.), Cig. (T.).
  46. prstȃčar, -rja, m. der Großfingerige ( zaničlj.), Cig.
  47. pŕstan, m. der Fingerring; zaročni p., der Verlobungsring; poročni p., der Trauring.
  48. pŕstanəc, -nca, m. 1) dem. prstan; das Ringlein, Jan.; — 2) der Ringfinger, Pot.- M., Dol.; imela je poročni prstan na prstancu, LjZv.; — 3) babji p., die Ringelblume (calendula officinalis), Cig., Tuš. (R.).
  49. prstáš, m. prstaši, Zehenthiere, h. t.- Cig. (T.).
  50. pȓstəc, -stca, m. dem. prst; 1) das Fingerchen; — 2) prstci, die Weinrebenranken, Z.; — 3) morski p., neka školjka: die Meerdattel oder Steindattel (lithodomus dactylus), Erj. (Ž.); — 4) der Keulenschwamm (clavaria flava), SlGor.- C.; — babji p., der Fingerhut (digitalis ferruginea), Medv. (Rok.); rdeči babji p., der rothe Fingerhut, die Waldschelle (digitalis purpurea), Cig., M.; — pl. prst(e)ci, der Mauerpfeffer (sedum acre), C.; prstci dev. Marije, das Fingerkraut (potentilla), C.
  51. 1. prstę̑n, adj. 1) aus Erde, irden; prstena posoda; — 2) erdartig: prstena barva, die Erdfarbe, Cig.; — fahl, Cig., Jan.; prsteno perje ima beloglavi jastreb, Vrt.; — 3) erdhältig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — mit Erde beschmutzt, Gor.; prsteno krilo, prstene ročice, Npes.-K.
  52. prstenẹ́ti, -ím, vb. impf. zur Erde werden, Cig., Met.; — vermodern, Cig.
  53. prstı̑vọ, n. coll. Humussubstanzen, h. t.- Cig. (T.).
  54. pȓstnik, m. 1) der Überzug eines Fingers, der Fingerling, Cig.; — der Fingerhut, Dict., Jan., Vrtov. (Km. k.); — 2) das Manuale bei der Orgel, Cig., Nov.- C.
  55. prstohǫ̑dəc, -dca, m. prostohodci, die Zehengänger (digitigrada), Cig. (T.).
  56. pŕščati, -ím, vb. impf. knisternd spritzen, Z.; — prim. prskati.
  57. prščę̑n, adj., Z., Let., pogl. prsten.
  58. pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
  59. pršíca, f. 1) die Milbe, Jan.; pršice, Milben (acarina), Erj. (Z.), Cig. (T.); — 2) der Staubregen, Cig. (T.), Jes.
  60. pršìv, -íva, adj. 1) = pršljiv, Jan.; — 2) mürbe, C.; — 3) milbig, Jan.; — 4) voll Wurmmehl, Z.
  61. pršljìv, -íva, adj. pršljivo vreme je, kadar iz megle prši, Fr.- C.
  62. prtár, -rja, m. der Zeugmacher, der Zeugweber, V.-Cig., Ravn.- Valj. (Rad).
  63. pŕtati se, -am se, vb. impf. = prtiti se, ZgD.; prim. 1. prtiti 2).
  64. prtę̑n, adj. 1) leinen, bes. grobleinen, Mur., Cig., Jan., Gor., jvzhŠt.; prtene hlače, die Linnenhosen, Mur.; — 2) grob (= nicht fein): prtena kola, der Blockwagen, Cig.; prtena klobasa, die Reis-, Brei- oder Leberwurst, Gor., Celjska ok.- C.; prten modrijan, ein Quasigelehrter, Cig.
  65. prteníce, f. pl. Leinwandhosen, Z., Rut. (Zg. Tolm.).
  66. prtenína, f. das Leinzeug, die Leinware, die Wäsche.
  67. prtı̑, f. pl. das Gliederreißen, Cig.; = proti, protin, die Gicht, Z., Goriš., jvzhŠt.; prti so ga zvlekle, jvzhŠt.; (prtij, m., prtija, f. die englische Krankheit, die Rhachitis, V.-Cig.; ?).
  68. prtìč, -íča, m. das Tischtuch, das Tafeltuch, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad), Zilj.- Jarn. (Rok.); ženske so se o dežju s prtiči ogrinjale, Pjk. (Črt.); božji p., das Corporale, Cig.; — die Serviette, Cig., Jan., DZ., C.; — = plahta, rjuha, das Bettuch, C.
  69. 1. pŕtiti, pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.- C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče- Erj. (Torb.), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.- Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  70. 2. pŕtiti, -im, vb. impf. die Bahn im Schnee brechen: sneg p., Cig., C., Dol.; gaz komu p., Levst. (Zb. sp.).
  71. 1. pȓtje, n. coll. Leinzeug: barvano p., Cig.
  72. prtljȃja, f. = prtljaga, Cig., DZ.
  73. prtljarı̑ja, f. allerhand Zeug von geringem Werte, Kleinigkeiten, Vrt., ZgD., BlKr.; — prim. brkljarija.
  74. prtljáriti, -ȃrim, vb. impf. sich zu schaffen geben, herumstöbern, Glas.
  75. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
  76. prúditi, -im, vb. impf. = priditi 1), Z., Mik.
  77. prúgəlj, -glja, m. der Prügel, C.; — leseni klin pri plugu, ki se imenuje drugod kurelj, Erj. (Torb.); — iz nem.
  78. prȗht, m. die Race: krava dobrega pruhta, Z.; — mladenič lepega pruhta, ein Jüngling von schönem Wuchs ( prim. srvn. fruht = Geschlecht, Stamm), Vrsno- Erj. (Torb.).
  79. prúhtiti se, -im se, vb. impf. sich brüsten, sich batzig machen, Cig., Vod. (Izb. sp.), Tolm., Tržič ( Gor.); — prim. tirol.-nem. brachten = sich brüsten, C. (?).
  80. prȗn, prúna, adj. blau, Zilj.- Jarn. (Rok.), Kor.- Mik.; prun kakor jasno nebo, Ahac.; (— grasgrün, Jan.); — prim. stvn. prun, dunkelfarbig, braun, Štrek. (Arch.).
  81. prȗsəc, -sca, m. das Zelterpferd, C., Valj. (Rad).
  82. prúštof, m. der Brustlatz, Cig.; die Weste, Jan., Kr., Tolm.; das Bauernröcklein, Notr.; — iz nem. Brusttuch, C.
  83. prvák, m. der Erste, der Hervorragendste; einer der Ersten; prvaki, die Häupter des Volkes, Cig.; vse svoje dvornike, vojščake in prvake iz Galilejskega je povabil, Ravn.
  84. prvakováti, -ȗjem, vb. impf. der Erste sein, zu den Ersten, den Hervorragendsten gehören, C., nk.; demant prvakuje med dragimi kameni, Erj. (Min.).
  85. prvẹ̑nstvọ, n. 1) das Recht der Erstgeburt, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad) i. dr.; — 2) das Principat, Cig., Jan.; die Suprematie, Cig. (T.); — der Vorrang, der Vorzug, Cig., Jan., nk.
  86. prvẹ́skinja, f. = prvesnica, C., Z.
  87. prvẹ̑snica, f. ein Weib, das zum erstenmal geboren hat, Mur., V.-Cig.; eine Kuh mit dem ersten Kalbe, Cig., C., Nov., Dol.
  88. pȓvi, num. der erste (der Ordnung, der Zeit, dem Range nach u. dgl.); prva sreča gre za peč sest, das erste Glück ist trügerisch, Rib.- M.; prve dni, in den ersten Tagen; prvi sem vrgel jaz, zuerst habe ich geworfen; to je prva, das ist das erste, das Wichtigste; p. za kraljem; p. hlapec, der Oberknecht; prvo mesto, der erste Platz, der Vorrang; prvo število, die Primzahl ( math.), Cig. (T.); (s) iz prvega, anfangs; = za prvega, Jurč.; = iz prva, pogl. izprva.
  89. pȓvič, adv. zum erstenmal; takrat sem ga prvič videla; — fürs erste, erstens.
  90. prvíčanje, n. das erste Gastmahl bei der Braut nach der Hochzeit, C.
  91. prvíčən, -čna, 1) adj. Erstlings-, Trub., Dalm.; prvı̑čni kruh, Dalm.; — 2) pȓvičən, ursprünglich: Iz tame se sklanja V svoj prvični stan, Vod. (Pes.).
  92. prvíči, m. pl. 1) die Erstlinge, C., Trub.; — 2) die Nachhochzeit, vzhŠt.- C.; prim. prvičje.
  93. prvı̑čje, n. das Mahl, das beim ersten Besuch der Eltern bei ihrer neu vermählten Tochter gegeben wird, Z.
  94. pȓvikrat, adv. das erstemal, zum erstenmal.
  95. prvína, f. 1) das erste: prvina dneva, der Anfang des Tages, Ravn.- C.; jeli je prvina (= načetek, der Anbruch) sveta, tako je tudi vse testo sveto, Dalm.; die Erstlinge, Mur., Cig., Jan., Trub., Krelj; daj njemu od prvin vsega sadu, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) der Grundstoff, der Urstoff, das Element, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.), nk.
  96. prvı̑nski, adj. primitiv, Jan.; — prvinska šola, die Elementarschule, ogr.- C.; — prvinsko število, die Primzahl, Cig., Jan.
  97. prvíšče, n. obed, ki ga pripravita poročenca prvo nedeljo po poroki navadno poslom, kuharicam in starejšini, vzhŠt., Pjk. (Črt.); — prim. prviči.
  98. pȓvọ, adv. zuvor, früher, Meg., Boh.; — eher, ogr.- C.; prvo nego, bevor, Jan., ogr.- C.
  99. prvobítən, -tna, adj. ursprünglich, Ur-, Cig., Jan., C., Levst. ( LjZv.); prvobı̑tni svet, die Urwelt, prvobitno stanje, der Urzustand, Cig. (T.); originell: besede niso prvobitne, LjZv.
  100. prvobítnost, f. das Urwesen, Cig.; die Ursprünglichkeit: prostih ljudi prvobitnost, Levst. ( LjZv.).

   40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401 41.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA