Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (41.001-41.100)

  1. prǫ́gla, f. die Schlinge ( z. B. zum Vogelfang), der Fallstrick, Guts., Cig., Notr.; das Springhäusel, Štrek., Notr.- Levst. (Rok.); — die Mäusefalle, Cig., Vrt., Notr.; — v proglo vzeti koga = v strah vzeti, jemanden hernehmen, coramisieren, C.
  2. proglásiti, -im, vb. pf. verkünden, erklären, proclamieren, Jan., nk.; za svetnika p., canonisieren, Jan. (H.).
  3. progǫ̑nstvọ, n. 1) die Verbannung, Zora; — 2) die Verfolgung, C.
  4. progovoríti, -ím, vb. pf. = (iz)pregovoriti, zu sprechen anfangen, C., Krelj, nk.
  5. progrām, m. s šolskim poročilom združeni spis, vzpored, načelni načrt ( n. pr. kake stranke), das Programm.
  6. próhod, -hǫ́da, m. 1) feierlicher Zug, die Procession, C.; — 2) der Durchgang, Šol., Levst. (Pril.); — der Corridor, C.; — der Gang, der Canal, Erj. (Som.); der Darmcanal, h. t.- Cig. (T.); zračni prohodi, Luftgänge, Lufthöhlen, Cig. (T.).
  7. pròj, prója, m. 1) das Spannholz, die Sperrleiste (der Weber), V.-Cig.; = pl. proji, Cig., Gor.- Z.; — 2) der Nährahmen, Cig.
  8. projēkcija, f. vzmet, die Projection ( math.), Cig. (T.), Žnid., Cel. (Geom.); p. iz središča (srede), die Centralprojection, paralelna, piramidalna p., die Parallel-, Pyramidalprojection, Cig. (T.).
  9. prójiti, prǫ́jim, vb. impf. ausspannen, ausspreizen, Cig., Jan.
  10. proklę̑təc, -tca, m. der Verfluchte, Levst. (Zb. sp.), Nov.
  11. proklę́ti, -kółnem, vb. pf. = prekleti, verfluchen, Z., nk.
  12. prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
  13. prokšiti, -im, vb. impf. verzärteln, muthwillig machen, p. se, muthwillig sein, ogr.- C.
  14. promèt, -mę́ta, m. der Umsatz von Waren, der Verkehr, Cig. (T.), DZ., nk.; priredbeni p., der Veredlungsverkehr, DZ.; — hs.
  15. pronícanje, n. die Diffusion, Sen. (Fiz.).
  16. pronícati, -am, vb. impf. durchdringen, Erj. (Min.); ( fig.) p. misli pesmotvora, SlN.; — po drugih slov. jezikih.
  17. proniceváti, -ȗjem, vb. impf. = pronicati: tekočine od zunaj pronicujejo (dringen ein), Erj. (Som.); — diffundieren, Sen. (Fiz.).
  18. proníkati, -am, vb. impf. ad pronikniti; = pronicati, durchdringen, Cig. (T.), C.; — po drugih slov. jezikih.
  19. proníkav, adj. diffusionsfähig ( phys.), Cig. (T.); — p. razum, durchdringender Verstand, Cig. (T.).
  20. proníkniti, -nı̑knem, vb. pf. 1) hervordringen, erscheinen, C.; — 2) durchdringen, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.
  21. propàd, -páda, m. der Verfall, der Untergang, Jan., C., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  22. propagānda, f. zavod za razširjanje kake ideje, die Propaganda, propagando delati, razširjati (kako idejo).
  23. propásti, -pádem, vb. pf. 1) durchfallen, Jan., nk.; propadel, durchgefallen, nk.; — 2) in Verfall kommen, Jan., nk.; propadel, verkommen, nk.; — po drugih slov. jezikih.
  24. propìs, -písa, m. die Vorschrift, Cig. (T.), DZ., Levst. (Cest.), nk.
  25. proplȃstək, -stka, m. jalovi p., die Scheren (taubes Zwischenmittel), ( min.), Cig. (T.).
  26. propōrcija, f. sorazmerje, die Proportion, Cig. (T.).
  27. proporcijonālən, -lna, adj. sorazmeren, proportional, Cig. (T.).
  28. proporcijonālnost, f. sorazmernost, die Proportionalität, Cig. (T.).
  29. propọ̑vẹd, f. = pridiga, Jan., C., Levst. ( LjZv.); — po drugih slov. jezikih.
  30. propȗh, m. = prepih, der Luftzug, Cig. (T.), C., DZ., Vrt.
  31. propȗst, m. der Durchlass bei der Eisenbahn, DZ.
  32. propústən, -stna, adj. mrtvaški propustni list, der Leichenpass, DZ.
  33. propȗstnica, f. mrtvaška p., der Leichenpass, DZ.
  34. proračȗnski, adj. zum Voranschlag gehörig, nk.
  35. proráslica, f. der Durchkreuzungszwilling ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  36. prorèk, -rę́ka, m. der Vordersatz ( phil.), Cig. (T.).
  37. prorǫ́čiti, -rǫ̑čim, vb. impf. prophezeien, (prer-) M.
  38. prorǫ̑kba, f. die Prophezeiung, Mur., V.-Cig., Jan.
  39. prorokovȃnje, n. das Weissagen, das Prophezeien; — das Prophezeite, die Prophezeiung.
  40. prorokováti, -ȗjem, vb. impf. weissagen, prophezeien, Alas., Cig., Jan., Krelj; ( nav. prer-).
  41. prorǫ́kovəc, -vca, m. der Anhänger des Propheten ( z. B. Mohameds), C.
  42. prorǫ̑štvọ, n. 1) das Prophetenthum; — die Prophetenschaft; — 2) die Prophezeiung, Jan., C.
  43. prǫ̑sba, f. = prošnja, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih.
  44. prosę́nəc, -nca, m. 1) neka narodna jed Slovencev, katero omenja Valvazor; ein bei Hochzeiten üblich gewesener Brotkuchen, Mur.; — 2) der weiße Friesel, Cig.; mlečni p., der Milchfriesel, Cig.; — 3) nam. prosinec, Dict., Cig., Jan.; ("ker sneg kakor proso pada", C.?).
  45. prosę́nišče, n. = prosišče, das Hirsestoppelfeld, Z.
  46. prosę́nka, f. 1) der Regenpfeifer (charadrius pluvialis), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Junikäfer, Kr.- Valj. (Rad); — 3) neka hruška, C., jvzhŠt.
  47. prosı̑telj, m. der Bittsteller, Jan., C., DZ., nk.
  48. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
  49. prosı̑vski, adj. Competenten-: p. razkaz, die Competententabelle, Cig.
  50. proslavíti, -ím, vb. pf. verherrlichen, nk.; — domovino p., Zora; — stsl., hs.
  51. proslúti, -slóvem, -slújem, vb. pf. berühmt werden, C.; povsod je proslula po svoji lepoti, Zora; — stsl.
  52. prọ̑snica, f. 1) = prosenica 1), Z., Notr.; prosnico iztresati, Pjk. (Črt.); — 2) der Juni- oder Brachkäfer (rhizotrogus solstitialis), Jan., Erj. (Ž.); — 3) die Hirschbrust (ein Giftschwamm), Z.
  53. 1. prosník, m. der Bewerber, DZ.; — der Brautwerber, der Freier, ogr.- C.
  54. 2. prọ̑snik, m. 1) der Wiesenschmatzer, das Braunkehlchen (pratincola), Cig., C., (rjavi prusnik) Frey. (F.); — 2) = prosnica 2), ("pravijo, da je mnogo prosa, kadar je teh hrostov dosti"), Lašče- Levst. (Rok.).
  55. prosọ̑, n. 1) die Hirse (panicum miliaceum); p. pred kresom spi, po kresu pa kipi, C.; morsko p., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); — ptičje p., die Vogelhirse, das Perlenkraut (lithospermum arvense), Cig.; tudi: der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; — p. device Marije, das Zittergras (briza media), Tuš. (R.), Vrt.; — 2) die Schweinsfinnen, C.; — 3) svinčeno p., der Vogeldunst, Cig.
  56. prosójən, -jna, adj. durchscheinend, diaphan ( min.), Cig. (T.), Šol., C., Žnid., Sen. (Fiz.).
  57. prosōra, f. die Pfanne, Mur.; — iz it. ( dial.) farsora, Mik.
  58. prospēkt, m. razgled, pregled, der Prospect, Cig. (T.).
  59. pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.- Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.- Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
  60. prosták, m. der gemeine Mann, der Plebejer, Cig., Jan.; ne pozabimo učiti se od prostaka, Levst. (Zb. sp.); — der gemeine Soldat, nk.
  61. prostáški, adj. pöbelhaft, plebeisch, Cig., Jan., Cig. (T.); prostaška šala, ein plumper Scherz, prostaška beseda, ein platter Ausdruck, Cig.
  62. próstəc, -stca, m. der Zaunpfahl, C., kajk.- Valj. (Rad).
  63. prostíca, f. der Zaunsparren, der Zaunpfahl, Cig., C.; die Zaunsäule, C.; — der Prügel, C.
  64. prostìč, -íča, m. der Zaunpfahl, C.
  65. prostína, f. leere Fläche im Walde, baumfreie Gegend, C.; na prostini, im Freien, Z.
  66. prostíti, -ím, vb. impf. nachsehen, verzeihen, Meg., Alas., Svet. (Rok.); prosti nam grehe! ogr.- C.; smrt nikomur ne prosti (verschont niemanden), ogr.- C.
  67. prostodúšən, -šna, adj. offenherzig, freimüthig, Cig., Jan., C.; — naiv, Jan., Cig. (T.).
  68. prostodúšnost, f. die Freimüthigkeit, die Unbefangenheit, Cig., Jan.; — die Herzenseinfalt, Jan.
  69. prostolàs, -lása, adj. mit ungeflochtenen, fliegenden Haaren, Cig., Jan., C., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  70. prostolástən, -stna, adj. freieigen, Allodial-, Cig., Jan.; prostolastna posest, DZ.
  71. prostoljúdən, -dna, adj. = prostonaroden 2), populär, Z.
  72. prǫ̑stoma, adv. einfach, C., DZ.
  73. prostomȃłtar, -rja, m. ( zaničlj.) za: prostozidar, ZgD.
  74. prostomı̑səłstvọ, n. die Freidenkerei, ZgD.
  75. prostomišlják, m. der Freidenker, ZgD.
  76. prostopášnost, f. die Ausgelassenheit, die Zügellosigkeit, Jan. (H.).
  77. próstor, -ǫ́ra, m. der Raum, der Platz; tu ni prostora za toliko ljudi; nisem več prostora dobil, ich habe keinen Platz mehr bekommen; tu bi bil lep p. za hišo; veliko prostora vzeti (jemati), viel Raum einnehmen; — prostora dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); — die Räumlichkeit, die Localität, nk.
  78. prostǫ̑rčək, -čka, m. dem. prostorec; ein kleiner Raum, das Plätzchen.
  79. prostorı̑ja, f. = prostorina, DZ., Nov.
  80. prostorína, f. die Räumlichkeit, das Locale, Cig., DZ.
  81. prostoríšče, n. der Raum, Jan., C.; — das Locale, die Räumlichkeit, C., DZ.; prostorišča dejati v prepoved, die Benützung der Räumlichkeiten verbieten, Levst. (Nauk).
  82. prostornína, f. der Rauminhalt, das Volumen, der Fassungsraum, Cig. (T.), DZ., Cel. (Geom.), Sen. (Fiz.), nk.; mera za prostornino, Vrt.
  83. prostǫ́rnost, f. die Ausdehnung im Raume, die Räumlichkeit (als Eigenschaft), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — die Geräumigkeit.
  84. prostorǫ́čən, -čna, adj. mit freier Hand ausgeführt, C.; prostorǫ̑čnọ črtanje (risanje), das Freihandzeichnen, Cig. (T.).
  85. prostosŕčən, -čna, adj. schlichtherzig, offenherzig, Cig., Jan., nk.
  86. prostosŕčnost, f. die Offenherzigkeit, die Freimüthigkeit, Cig., Jan., nk.
  87. prostọ̑st, f. 1) die Freiheit, Dict., Mur., Cig., Jan., Rog., Ravn.- Valj. (Rad), nk.; pesniška p., Jan.; p. dati komu, jemanden in Freiheit setzen, Cig.; p. od poštarine, die Portofreiheit, Levst. (Nauk); — prǫ́stost, Preš.; — 2) die Einfachheit, die Einfalt, Cig., (prǫ́stost) ogr.- Valj. (Rad); — die Plattheit, Cig.; die Gemeinheit, Cig. (T.).
  88. prostóta, f. 1) = prostost 1), Cig., Jan.; — 2) die Einfachheit, Cig. (T.), C.; — die Gemeinheit, die Niedrigkeit: brezno uboštva in prostote, LjZv.
  89. prostríca, f. die Palissade, V.-Cig.; — die Spreize bei Zäunen, Z.; — za plot rabljena deska, Gor.; — prim. prostica.
  90. prosúlja, f. das Hirsegras (milium effusum), Z., Medv. (Rok.).
  91. proščénje, n. 1) die Verzeihung, C.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrociniumsfest, Mur., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 3) = slovo, der Abschied, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  92. prǫ̑ščič, m. = prostica, der Zaunpfahl, kajk.- Valj. (Rad).
  93. prošèt, -šę́ta, m. = prešet, der Spaziergang, Šol.; (próšet) BlKr.
  94. prošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Jan. (H.).
  95. prošíniti, -šı̑nem, vb. pf. = prešiniti, Zora.
  96. próšnja, f. das Bitten: na prošnji svet stoji, Npreg.- Glas.; — die Bitte, das Gesuch; p. za milost, vknjižbo, odlog, das Gnaden-, Einverleibungs-, Fristgesuch, Cig.; prošnjo položiti, vložiti, podati, ein Gesuch einreichen, einkommen; na tvojo prošnjo, auf deine Bitte hin.
  97. prošnjáč, m. der Bitter: Kristus je prošnjač za nas pri očetu, Ravn.; — der Brautwerber, BlKr.; — der Bettler, Mur.
  98. próšnji, adj. Bitt-, Cig.; p. teden, die Bittwoche, die Kreuzwoche, Dol.; prošnji dan, Cig.; prošnja nedelja, M.; — p. glas, bittender Ton, SlN.
  99. prošnjík, m. der Bittsteller; — der Fürbitter, Mur., Cig., Jan.; svetniki naši prošnjiki, Z.
  100. prǫ̑t, m. 1) die Ruthe, die Gerte, Mur., Cig., Jan., Gor.; = debela šiba, vzhŠt.; — = preklja, dünne Stange, DZ., BlKr.; der Zaunstecken, Cig.; = palica za obroče, Cig.; palica v ribjo lov, Ip.- Erj. (Torb.); — der Knüttel, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) suhi p. južnoevropski, die südeuropäische Stabheuschrecke (bacillus Rossii), Erj. (Ž.).

   40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301 41.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA