Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (40.901-41.000)

  1. privı̑dək, -dka, m. das Wahnbild, das Phantom, Cig., Jan.; zračni p., das Luftbild, C., Jes.
  2. privíhati, * -am, vb. pf. (ein wenig) aufstülpen, aufbiegen, aufschürzen; p. si hlače, rokave; privihane škornjice, aufgestülpte Stiefel, Cig.; Klobučič, na pol privihan, Npes.-K.; privihan nos, eine Stülpnase.
  3. privíjati, -am, vb. impf. ad priviti; 1) hinzuwinden; hinzuwickeln; — 2) die Schraube anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — p. koga, jemanden in die Enge treiben, drängen; tako ga je privijal, da je skoraj vanj zlezel, Glas.
  4. privı̑ntati, -am, vb. pf. 1) dazuschrauben, aufschrauben, Cig.; — 2) = priviti, 3), zwingen: p. koga, Kr.
  5. 1. privı̑rati, -am, vb. impf. ad 1. privreti; zuströmen, M.
  6. privíti, -víjem, vb. pf. 1) hinzuwinden, hinzuwickeln; — daranwickeln, anwickeln; — p. se kaki družbi, sich an eine Gesellschaft anketten, Cig.; — dazuschrauben, anschrauben, V.-Cig.; — 2) heranstürmen, Cig.; — p. se, sich entwindend hervorkommen: stok se je privil iz prsi, Let.; glas se je kakor vzdih od znotraj privil na jezik, Jurč.; — 3) ein wenig drehen, (die Schraube) anziehen, fester schrauben, V.-Cig.; — zwingen: p. koga, da kaj stori, Z.; — p. kake krajcarje, einige Kreuzer mühsam erwerben, Glas.
  7. privítje, n. die Verschraubung, DZ.
  8. privláčnost, f. die Anziehungskraft, ogr.- C., Cig. (T.), nk.
  9. privlȃka, f. die Anziehung, C., Cig. (T.).
  10. privlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. schleppend, ziehend heranbringen, herbeischleppen, herbeiziehen, heranzerren; drv iz hoste p.; za ušesa koga p.; iz žepa p. kaj, aus dem Sack etwas hervorziehen; p. se, sich heranschleppen, mühsam herankommen; z veliko težavo se je starček privlekel iz cerkve domov; — p. se, herangezogen kommen: megla se je privlekla; — p. se, vagierend herankommen; od nekod so se privlekli cigani; — p. se, herangeschlichen kommen, Cig.
  11. privòd, -vǫ́da, m. die Vorführung, DZ.; konjski p., die Zuführung der Pferde, Levst. (Nauk); — die Zuleitung, Cig. (T.); p. potrebne vode, Levst. (Močv.).
  12. 1. privǫ́dən, -dna, adj. Vorführungs-: privǫ̑dnọ povelje, der Vorführungsbefehl, DZ., Nov.
  13. 2. privódən, -dna, adj. am Wasser gelegen: privodne tovarne, Zv.
  14. privǫ̑dnica, f. (cev) p., die Zuleitungsröhre, Cig. (T.); (žila) p., die Blutader, die Vene; velika p., die Hohlvene, Erj. (Som.).
  15. privǫ̑dnik, m. 1) der Lotse, DZ.; — 2) neka riba: der Bootsmann (naucrates ductor), Erj. (Z.).
  16. privodnína, f. die Lotsengebür, DZ.
  17. privǫ̑dništvọ, n. das Lotsenwesen, DZ.
  18. privolíłən, -łna, adj. zustimmend, Zustimmungs-, DZ.; privolı̑łna izjava, die Zustimmungserklärung, DZ.
  19. privóliti, -vǫ́lim, vb. pf. einwilligen; p., da se kaj zgodi; p. v kaj, k čemu, etwas geschehen lassen, sich zu etwas verstehen.
  20. privǫ̑lja, f. die Einwilligung, DZ.; — die (abgegebene) Stimme, kajk.- Valj. (Rad).
  21. privoljénje, n. die Einwilligung, die Zustimmung.
  22. privǫ́ščati, -am, vb. impf. ad privoščiti, Zora.
  23. privǫ̑žnja, f. das Zufahren, die Zufuhr, Mur., Cig., Jan.
  24. privráčati, -am, vb. impf. (das weidende Vieh auf den gehörigen Ort) zurücktreiben: ovce p., Zv., Gor.
  25. privrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) dazuwerfen, obenein daraufgeben, zugeben; še kak krajcar p.; iščite najprej nebeškega kraljestva, drugo vam bo privrženo, Z.; — 2)p. se, sich gesellen: Privrgo se mu goli potepuhi, Levst. (Zb. sp.); — 3) privržen, anhänglich, zugethan, geneigt, Cig., Jan., C.; ( rus.).
  26. privrẹ́ščati, -ím, vb. pf. schreiend herankommen: otroci so privreščali domov, Dol., jvzhŠt.
  27. 1. privrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. siedend, sprudelnd, wallend hervorkommen, hervorströmen; voda je privrela izpod skale; — herbeiströmen (o ljudeh); od vseh strani so ljudje privreli.
  28. 2. privrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. ein wenig sperren, bremsen: p. kolo, Cig., Z.
  29. privȓga, f. = priklada, die Zuwage, C., Z.
  30. privrstíti, -ím, vb. pf. anreihen, beiordnen, Cig., Šol., C.; privrščeni udje (v komisiji), beigeordnete Mitglieder, DZ.
  31. privȓžək, -žka, m. 1) die Zugabe, die Daraufgabe, die Zuwage, Cig., Jan., C.; der Zuschuss, DZ.; vojaški p., der Militärzuschuss, DZ.; der Zusatz, Cig.; — der Beisatz ( z. B. bei einem Gerede), C.; — 2) der Spitzname, Ist.
  32. privržljìv, -íva, adj. anhänglich: zvesto matici privržljive čebele, Navr. (Spom.).
  33. privŕžnost, f. 1) die Zuneigung, C.; — 2) die Anstelligkeit, Svet. (Rok.).
  34. 2. prižȃgati, -am, vb. pf. 1) beim Sägen gelangen: do srede p.; — 2) durch Besägen abkürzen, mit der Säge ablängen, Cig.
  35. prı̑žast, adj. gestreift, gefleckt, Cig., C., Bes.; mit Flecken beschmutzt, Levst. (Rok.); prižast otrok ( n. pr., kadar je borovnice jedel), Javor pri Litiji.
  36. prı̑že, f. pl. = prižəljc, das Bries, vzhŠt.- C.; — iz nem.
  37. prı̑žəc, -žca, m. 1) dem. priž, C.; — 2) = prižan človek ( n. pr. s sajami pomazan), Levst. (Rok.).
  38. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
  39. prı̑žəljc, -žəljca, m. die Kalbsbrustdrüse, das Bröschen ("Bries"), C., Z., Kr.; — iz nem.
  40. prižẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prižeti, (-žmem); = pritiskati, Z., Vrt.
  41. prižéniti, -žę́nim, vb. pf. 1) erheiraten (o možu); lepo reč je priženil, die Frau hat ihm ein schönes Heiratsgut zugebracht, Cig.; — 2) p. se, zuheiraten; p. se k bogati hiši.
  42. priženı̑tva, f. 1) die Zuheirat (des Mannes ins Haus der Braut), C.; — 2) = priženilo, Mik.
  43. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
  44. prižę́ti, -žámem, -žmèm, vb. pf. = pritisniti: k sebi, k srcu p., Vrt., Erj. (Izb. sp.).
  45. prižgáti, -žgèm, vb. pf. anzünden: svečo, luč p.
  46. prižìg, -žíga, m. die Anzündung, Cig.
  47. prižígalica, f. ein zusammengelegter Streifen Papier zum Anzünden der Tabakspfeife (Fidibus), Jan.
  48. prižigȃłnica, f. die Lunte, Cig., Zora.
  49. prižigȃłnik, m. der Anzündestock (mit dem Löschhütlein) in der Kirche, Gor.; — der Luntenstock, Cig.
  50. prižigálọ, n. ein Werkzeug zum Anzünden, der Anzünder, Cig.; das Feuerzeug, Cig.
  51. prižíganje, n. das Anzünden.
  52. prižígati, -am, vb. impf. ad prižgati; anzünden.
  53. prižigȃvəc, -vca, m. der Anzünder, Cig., Jan.
  54. prı̑žka, f. ein bunt gefärbter Apfel, Z.
  55. prižúgati, -žȗgam, vb. pf. durch Drohen erreichen oder erzwingen, Jan. (H.).
  56. prižúliti, -im, vb. pf. mit Schwielen, d. i., mit harter Arbeit verdienen: prižuljen ajdov kruh, Zv.
  57. prižvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. klingelnd, schellend kommen, Levst. (Zb. sp.).
  58. prižvižgávati, -am, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten: Lepo mu je ptič'ca prižvižgavala, Npes.- Mik.
  59. prižvižgováti, -ȗjem, vb. impf. dazupfeifen, mit dem Pfeifen begleiten, Cig.
  60. prižvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. zwitschernd kommen.
  61. pȓkəc, -kca, m. neka kožna bolezen: menda = peračec, Erj. (Torb.).
  62. pŕkovəc, -vca, m. der Bovist (lycoperdon bovista), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  63. pȓlje, adv., nam. prvlje = prej, vzhŠt.- Vest.
  64. 1. pȓnja, f. der Wortstreit, der Zank, Jan., ogr.- Mik.
  65. 2. pȓnja, f. der Fetzen, Ravn., BlKr.- M., C.; odpisal je na neki trdi, grapasti prnji, LjZv.; — prim. 2. brnja; tudi hs. prnja, der Fetzen.
  66. prnjȃnje, n. das Zanken, ogr.- C., Raič ( Nkol.).
  67. pȓnjast, adj. streitsüchtig, zänkisch, ogr.- C.
  68. 2. pŕnjav, adj. = cunjav, Zv.
  69. pŕnjavəc, -vca, m. = razcapan človek, BlKr.- Let.
  70. pro-, praef. le v malo besedah se je ta predpona ohranila: prodaj (prodati), prostor (prostreti); z večine se je nadomestila s predpono: pre-, ki je blizu istega pomena; novejši pisatelji so jo zopet začeli v nekaterih, največ iz drugih slovanskih jezikov vzetih besedah pisati.
  71. probẹlẹ̑žba, f. die Vormerkung, DZ.
  72. probẹlẹ́žən, -žna, adj. Vormerkungs-: probelẹ̑žna prošnja, DZ.
  73. probẹlẹ́žiti, -lẹ̑žim, vb. pf. vormerken, DZ.
  74. probkovína, f. der Korkstoff, der Kork, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — pogl. pluta.
  75. problēm, m. zastavek, das Problem.
  76. probudı̑telj, m. der Erwecker, Zora.
  77. probudíti, -ím, vb. pf. erwecken = zbuditi, prebuditi, nk.
  78. prǫ́cẹp, m. rakla, s katero se zažiga kopa, die Quandelstange, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  79. procẹ̑sija, f. der feierliche Umgang, die Procession; procesija bo šla tod; iti s procesijo, an der Procession theilnehmen; cela p. jih je prišlo, jvzhŠt.
  80. pròč, adv. weg; p. iti, p. vzeti, p. dejati itd.; p. od mene! roke proč! proč je (es ist aus, es ist vorbei), ni več pomagati! (tudi: proč je, er (sie) ist dahin! vse je proč, alles ist verloren).
  81. pročítati, -am, vb. pf. = prečitati, Zora; ( hs.).
  82. prọ̑daj, m. der Verkauf: na prodaj, zum Verkauf, feil; tukaj je na prodaj žito, vino, hier ist Getreide, Wein zu haben; to ni na p., das ist nicht feil; pol sveta je na prodaj, pol se ga pa more kupiti — in der Welt ist alles feil, Npreg.- Cig.; imeti na p., zu Kaufe, feil haben; gre v prodaj, es findet Absatz, jvzhŠt.; marsikaj se je dalo v prodaj (ist verkauft worden), Jurč.; za prodaj pripravljati, Jurč.; — druzega prodaja ni (= druge reči, ki bi se prodajala), Prim.
  83. prodȃja, f. der Verkauf; posilna p., zwangsweise Veräußerung, DZ.; p. duhovnih reči, Krelj; slaba p., schlechter Absatz, Cig.; na prodajo = na prodaj, Meg., Boh., Dalm.; nebesa so na prodajo, Krelj; na prodajo postavljene reči, Hip. (Orb.); na prọ̑dajo biti, v prọ̑dajo staviti, Levst. (Nauk); — der Verschleiß; p. soli, tobaka; p. na debelo, na drobno, der Groß-, Kleinverschleiß.
  84. prodajalíšče, n. der Verkaufsplatz, Cig.; — das Absatzgebiet, Cig. (T.).
  85. prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.
  86. prodajavína, f. die Feilschaft, coll. die Feilschaften, V.-Cig., DZ.
  87. prodȃłnica, f. = prodajalnica, C., Vrt., Let., Levst. (Zb. sp.).
  88. prǫ́dast, adj. schotterig, kiesig; prodasta zemlja.
  89. prodáti, -dám, I. vb. pf. 1) verkaufen; z dobičkom, z izgubo p., vortheilhaft, mit Schaden verkaufen; p. pod nič, spottwohlfeil verkaufen; po dražbi p., verauctionieren; — 2) verrathen, ogr.- C.; — II. prǫ́dati, prǫ́dam, vb. impf. = prodajati, Gor.; ti, ki olje prodajo, Krelj; Po čem vi raje prǫ́date? Npes.- Vod. (Pes.); Lepoto zemlje prodate na drobno, Str.
  90. prǫ́dəc, -dca, m. = prod, das Gerölle, Jan., C.; der Schotter, vzhŠt.
  91. prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
  92. prǫ̑dnat, adj. Flussschotter enthaltend, schotterig; prodnata zemlja.
  93. prodnjáča, f. = prodovita zemlja, kajk.- Valj. (Rad).
  94. prodołžíti, -ím, vb. pf. verlängern, Cig. (T.), DZ., Zora; — stsl., rus.
  95. prodovína, f. das Flussschottergerölle, das Geschiebe, der Schotterboden; die Geschiebmasse, DZkr.
  96. prodrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. = predreti, durchdringen, durchbrechen, Jan., C., Zora.
  97. producēnt, m. pridelovavec, izdelovavec, der Producent.
  98. prodúkcija, f. pridelovanje ali izdelovanje, predstava, die Production, Cig. (T.), nk.
  99. prodūkt, m. pridelek, izdelek, plod, ( math.) zmnožek, das Product.
  100. prǫ́ga, f. 1) ein länglicher Fleck, C., Rib.- Mik.; der Streifen ( z. B. an einem Thiere), C.; die Borte am Kleid, C.; proge, die Streifung der Krystalle, Cig. (T.); — die Strieme, Meg., Dict., Mur., Dalm.- M.; krvava proga, die Blutstrieme, Cig.; proge komu izprati, Dalm.; proga je stekla (vztekla), eine Strieme entstand, Z.; — die Schramme, Cig., Jan.; — die Linie: železnična, telegrafna p., die Bahnlinie, die Telegraphenlinie, Cig. (T.), C., nk.; — die Strecke, nk.; — 2) eine gestreifte Kuh, Cig.

   40.401 40.501 40.601 40.701 40.801 40.901 41.001 41.101 41.201 41.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA