Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (40.201-40.300)


  1. prikrę́diti, -im, vb. pf. = pripraviti, C., jvzhŠt.; — prim. kredi, k redu.
  2. prikrẹ̑gati, -am, vb. pf. 1) erzanken, Cig.; — 2) p. se, zankend kommen.
  3. prikrę́mžiti, -im, vb. pf. 1) = s kremženjem dobiti, abweinen, Cig.; — 2) p. se, mit verzerrtem Gesicht weinend kommen.
  4. prikréniti, -krę́nem, vb. pf. ein wenig seitwärts lenken, Z.
  5. prikrẹpíti, -ím, vb. pf. fest anfügen: odtrgano nogo konju nazaj k životu p., LjZv.
  6. prikrę́titi, -im, vb. pf. ungeschickt oder mühsam herankommen, Bes., Gor.; pijanec domov prikreti, ZgD.; komaj sem semkaj prikretil, Svet. (Rok.).
  7. prikríčati, -ím, vb. pf. 1) schreiend kommen; — 2) erschreien, erkreischen; — schreiend errufen, Z.
  8. prikríti, -krı̑jem, vb. pf. ein wenig verdecken; luči so se svetile tu in tam iz oken, ako niso bila prikrita očem s sadnim drevjem, Jurč.; jame p., die Gräben blenden, Cig.; divjačino z vejami p., Cig.; s šemo p., vermummen, Cig.; — povedati komu kaj prikrito ali odkrito, LjZv.; — verbergen: skrivala ga je tri mesce: ni ga mogla dalje p., Ravn.; — verhehlen, verheimlichen, vertuschen; p. komu kaj.
  9. prikrivíti, -ím, vb. pf. ein wenig biegen, Cig.; prikrivljen nos, eine aufgeworfene Nase; — verdrehen: ubozih reč p., Dalm.
  10. prikròj, -krója, m. der Zuschnitt, Cig.
  11. prikrojíti, -ím, vb. pf. 1) zuschneiden, zuschneidend anpassen, Jan., Z.; — premišljal je, kako bi prikrojil svoj odgovor, Erj. (Izb. sp.); — 2) ein wenig kürzer schneiden, ein wenig beschneiden, Z.
  12. prikrǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. krächzend kommen.
  13. prikropíti, -ím, vb. pf. 1) noch dazu besprengen, Z.; — 2) besprengend kommen, Z.
  14. prikrpína, f. ein angenähter Fleck, C.; — ein schlechter Zubau, SlN.
  15. prikŕšiti, -kȓšim, vb. pf. ein wenig anbrechen, Z.; — verringern: lagotnosti p., Bequemlichkeiten reducieren, Levst. (Pril.).
  16. prikrúliti, -im, vb. pf. grunzend kommen: svinje so prikrulile.
  17. prikrvavẹ́ti, -ím, vb. pf. blutend kommen, Z.
  18. prikȗha, f. die Zuspeise, das Zugemüse.
  19. prikúhati, -kȗham, vb. pf. 1) dazukochen; — 2) erkochen, Cig.
  20. prikȗhovəc, -vca, m. was sich von Speisen an den Kochgeschirren ansetzt, der Rähmel, Cig.
  21. 2. prikúkati, -am, vb. pf. guckend zum Vorschein kommen, hervorgucken.
  22. prikȗp, m. der Zukauf, der Nachkauf, Cig.
  23. prikupílọ, n. 1) der Zukauf: v kako novo p., zu neuen Erwerbungen, Levst. (Nauk); — 2) = mito 1), C.
  24. prikúpiti, -im, vb. pf. 1) dazukaufen; — 2) p. kaj, beim Kauf etwas gewinnen, jvzhŠt.; — 3) einkaufen ( z. B. in eine Gesellschaft): p. koga, p. se, jemanden, sich einkaufen, Cig.; če prevzame sin po očetu gospodarstvo, mora se pri občini s tremi goldinarji prikupiti, Pjk. (Črt.); — p. se v drva, sich in einen Wald einmiethen, V.-Cig.; — 4) beliebt machen: vernikom kako čednost p., Burg.; te lastnosti Kitajca človeku prikupijo, Vrt.; p. se komu, sich jemandes Gunst erwerben, sich bei jemandem beliebt machen; zna se p.; vsem se je prikupil.
  25. prikupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prikupiti; hinzukaufen: k svoji kmetiji še druge njive in vinograde p., LjZv.
  26. prikupovȃnje, n. 1) das Dazukaufen; — 2) die Gunstbewerbung, Cig.
  27. prikupováti, -ȗjem, vb. impf. prikupiti; 1) dazukaufen; — 2) p. se, sich um jemandes Gunst bewerben, ihm schmeicheln.
  28. prikúriti, -im, vb. pf. nachheizen, Cig.; p. kruhu, (da se hitreje speče), Z.
  29. prikúsiti, -kȗsim, vb. pf. ein wenig kosten, verkosten (credenzen), Jan.; — zum Imbiss nehmen, Jan. (H.).
  30. prikváčiti, -im, vb. pf. mit Haken, Klammern befestigen, anklammern, Cig.; p. železen drog, eine eiserne Stange (als Riegel) anklammern, SlN.
  31. prikvantáti, -ȃm, vb. pf. = s kvantami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
  32. priládjati, -am, vb. pf. zu Schiffe anlangen, anschiffen, Cig.
  33. prilȃga, f. = stopnica pri plotu, da je laže črezenj stopiti, Poh.
  34. prilȃganje, n. das Zulegen.
  35. prilȃgati, -am, vb. impf. ad priložiti; 1) dazulegen, beilegen; (drva) p. k ognju; — beisteuern, Cig.; — 2) accompagnieren, Cig.; secundieren, Jan.; nachbeten: stric je molil glasno, midva pa prilagava, Erj. (Izb. sp.).
  36. prilagodíti, -ím, vb. pf. anbequemen, anpassen, accommodieren, adaptieren, Cig. (T.), C., SlN.; prilagojen, angepasst, DZ.; p. se, sich accommodieren, Erj. (Som.).
  37. prilagojénje, n. die Accommodation, C., Zv.
  38. prilȃjnati, -am, vb. pf. leiernd kommen, Z.
  39. prilȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prilomiti, Z.
  40. prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
  41. prilastíłən, -łna, adj. zueignend, ( gramm.), Mur., Jan.
  42. prilastı̑təv, -tve, f. die Zueignung, Cig., Jan.
  43. prilastíti, -ím, vb. pf. zueignen: = v last dati, Dict.; p. si kaj, sich etwas zueignen, Mur., Cig., Jan., nk.
  44. prilastováti, -ȗjem, vb. impf. zueignen, Mur., Cig., Jan.
  45. prilȃvkati, -am, vb. pf. 1) bei der Nachlese gelangen, Z.; — 2) durch Nachlese erwerben, Z., ZgD.
  46. prilę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich dazulegen, Z.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; suknja, oblačilo se ti prileže, Cig.; prileže se mu, kakor kravi sedlo, C.; izkazilo, kako se je resnici prilegel občinski proračun, die Nachweisung der Ergebnisse des Gemeindevoranschlages, Levst. (Nauk); — wohlbekommen, behagen, gut anschlagen; to se mi je prileglo! das hat gemundet!
  47. prilẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad prileči; 1) sich dazuzulegen pflegen: Beischlaf pflegen, M.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; oblačilo se ne prilega, Cig.; — wohlbekommen, behagen, munden; jed se mu prilega, Jurč.
  48. priləgáti, -lážem, vb. pf. 1) hinzulügen, Cig.; — 2) p. komu kaj, jemandem lügenhafterweise etwas beilegen, anlügen, Cig.; — 3) mit Lügen aufgezogen kommen, Cig.
  49. prilę̑ntati, -am, vb. pf. 1) landen, Mur.- Cig.; — 2) rudernd anlangen, Z.
  50. prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster ( z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
  51. prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče- Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)- Erj. (Torb.); ( die Klebeauster, Cig.).
  52. prilẹpíti, -ím, vb. pf. ankleben, Cig., Jan., C., nk.; p. svečico, Krelj; moje kosti so k mojemu mesu prilepljene, Dalm.; ribica se prilepi k barki, Kast.; p. se, sich ankleben, Cig.; jezik se je k nebu prilepil, C.; — prilepljen, angebaut, Levst. (Pril.); — duša se prilepi (klammert sich) na posvetno, Kast.; — p. se h komu, sich an jemanden hängen, Cig.
  53. prilẹpljáłən, -łna, adj. anklebend: prilepljalni jeziki, anleimende (agglutinierende) Sprachen, Jes.
  54. prilẹ́pniti, -lẹ̑pnem, vb. pf. = prilepiti, Z., C., Burg. (Rok.); — p. se česa: jezik se neba prilepne, C.
  55. prilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. herangekrochen kommen; kača je prilezla izpod skale; — langsam herbeikommen; komaj je starček prilezel do doma.
  56. prilèt, -lę́ta, m. das Anfliegen, der Anflug, der Zuflug, Cig., Jan.
  57. priletẹ́ti, -ím, vb. pf. herangeflogen kommen; lastovke so nazaj priletele; sekira je v steno priletela, die Axt fuhr an die Wand an, Cig.; — angerannt, angeschossen kommen; p. kakor strela, kakor puščica, Cig.
  58. prilı̑cema, adv. prav p., ganz und gar: prav prilicema ni za nič ta jestvina, Gor.
  59. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
  60. prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
  61. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
  62. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
  63. prilı̑kati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.
  64. prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).
  65. prilı̑tək, -tka, m. der Zuguss, Cig.
  66. prilíti, -líjem, vb. pf. dazugießen; vode (k) vinu p.; rožici p., eine Blume begießen, Npes.-Schein.
  67. prilı̑v, m. 1) der Zuguss, Cig.; — 2) die Flut (im Meere), Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); ( rus.).
  68. prilívanje, n. das Dazugießen.
  69. prilívati, -am, vb. impf. ad priliti; dazugießen.
  70. prilı̑včək, -čka, m. = hlebček iz testa, kateremu so kaj posebnega prilili, Gor.
  71. prilı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, der Zuguss, Cig., C.; — der Zusatz (bei Metallen), Cig.
  72. priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.- M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.- M.; priljubljen, beliebt, nk.
  73. príloč, f. = priroč, die Pflugsterze, ogr.- C.; — prim. preloč.
  74. prilǫ́čiti, -im, vb. pf. zuordnen, beigesellen, Jan., C., Trub.; Matija je bil k apostolom priločen, Dalm.
  75. prilòg, -lǫ́ga, m. 1) die Beilage, Cig.; — der Beitrag, M., Cig. (T.); p. za šolo, DZ.; mrtvaški prilogi v cerkvi, die Leichenopfergänge, Levst. (Nauk); prilogi k Prešernovemu životopisu, LjZv.; — 2) das Beiwort, das Adjectiv, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) der Vampyr, Notr., Bistrica- Levst. ( LjZv.); — tudi: prílog, Valj. (Rad).
  76. prilǫ̑ga, f. die Beilage, Cig., Jan., nk.; — die Zulage, die Zubuße, BlKr.- M.; — das Randmuster, der Rahmen (der Schuster), V.-Cig.; — ein hinzugefügtes Stück: der Keil in den Schneidemühlen, um damit den Brettbaum zu befestigen, Cig.
  77. prilòm, -lǫ́ma, m. der Anbruch, Z.; p. vršičkov (od snega), der Gipfelbruch der Bäume, Cig.
  78. prilọ̑žək, -žka, m. die Beilage, die Beigabe, Cig., Jan., C.; die Zulage (zu einer Besoldung u. dgl.), Mur., Cig.; — der Beitrag, C.
  79. prilǫ́žən, -žna, adj. 1) anfügbar, Cig.; — angemessen, passend, Mur., Cig.; priložen čas, dan, Dalm.; zemlja priložna za rejo živine, Jap. (Sv. p.); — gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan.; — p. gospod, ein Herr, mit dem man leicht auskommen kann, Polj.; — geschickt, Štrek.; — 2) adjectivisch, Cig.
  80. priložénje, n. die Zulage: brez priloženja dobrih del, kajk.- Valj. (Rad).
  81. priložíti, -ím, vb. pf. dazulegen, beilegen; drv p. k ognju; denarje p. k pismu; — p. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben, Ljub.; — beisteuern, Cig.; — anwenden, C.; vsi imamo skrb p., Krelj; — andichten: p. komu kaj, Cig.
  82. prilučíti, -ím, vb. pf. hinzuwerfen, Boh.
  83. prilúditi se, -im se, vb. pf. sich einstellen, sich einschmeicheln: p. se komu, vzhŠt.
  84. prilúkati, -am, vb. pf. hervorgucken; solnce priluka izza oblakov.
  85. prilúpiti, -im, vb. pf. 1) dazuschälen: se nekoliko krompirjev p.; — 2) mit dem Schälen ( z. B. der Pflaumen) erwerben: p. si nekaj denarjev.
  86. primȃka, f. die Befeuchtung, Cig., Vrt.; strnem manjka primake, SlN.; imeti kaj za primako za suho grlo, Jurč.
  87. primȃkljaj, m. ein Trunk, Z.; ima vedno pripravljen kak grižljaj in primakljaj, SlN.
  88. primakováti, -ȗjem, vb. impf. = primakati, Z.
  89. primanjkȃva, f. das Deficit, Jan., C., Nov.; pokritje primanjkave, DZ.
  90. primȃrati, -am, vb. impf. ad primorati; zwingen, Habd.- Mik.
  91. primārij, m. prvi zdravnik oddelka (v bolnici), der Primarius.
  92. primȃrjati, -am, vb. impf., Mur., Cig., ogr.- Mik., vzhŠt., pogl. primarati.
  93. primasláriti, -ȃrim, vb. pf. mit Butter- oder Schmalzhandel erwerben, Cig.
  94. primašíti, -ím, vb. pf. 1) hinzustopfen, beistopfen; — 2) ein wenig verstopfen: p. čebelni panj.
  95. prímaž, m. der Schraubstock, V.-Cig., Jan., DZ.; — die Handhabe (an der Weberlade, an der Thür), Cig.; — pogl. primež.
  96. primẹ̑čək, -čka, m. die Zugabe, der Zuschuss, Cig., Jan.; dati komu 10% primečka, jemandem 10% mehr geben, DZ.; najprej iščite božje kraljestvo in njega pravico, in vse drugo bo primeček, Ravn.- Valj. (Rad).
  97. priməčkáti, -ȃm, vb. pf. dazuquetschen, Cig.
  98. primeketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. meckernd kommen: koze so domov primeketale.
  99. priməkníti, -máknem, vb. pf. dazurücken, her-, hinrücken; stol k mizi p.; — annähern ( math.), Cig. (T.); — noch dazu geben (beim Handeln): koliko boste še primeknili? — p. se, zurücken ( intr.); primakni se bliže! rücke näher!
  100. 1. primẹníti, -ím, vb. pf. 1) (durch Änderung) anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); — 2) durch Tausch erwerben, eintauschen, Šol., Z.; primenil sem te "predge", davši za nje drug papir, Valj. ( Let.).

   39.701 39.801 39.901 40.001 40.101 40.201 40.301 40.401 40.501 40.601  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA