Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (38.001-38.100)

  1. požǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; mit einem spitzigen Ding ein wenig wühlen, purren, Cig.
  2. požołtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich gelb werden, Jan., jvzhŠt.
  3. požrdíti, -ím, vb. pf. mit dem Wiesbaum befestigen, Cig.; p. voz, C.
  4. požrẹ̑šba, f. der Fraß an Gewächsen, z. B. am Hopfen, C.
  5. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
  6. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
  7. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
  8. požúliti, -im, vb. pf. abreiben: polomiti in p. pod, LjZv.
  9. požvížgati, -am, vb. pf. 1) ein wenig pfeifen, Mur., Cig.; zupfeifen, Cig.; požvižgaj mu, gib ihm durch Pfeifen ein Zeichen, BlKr.- M.; — 2) p. kaj, etwas wegschmuggeln, Zv.
  10. požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
  11. požvižgováti, -ȗjem, vb. impf. = požvižgavati, Z.
  12. požvrgolẹ́ti, -ím, vb. pf. einige Zwitscherlaute hören lassen.
  13. pra-, praef. ( adv.) Ur-, ur-, Jan., nk.; po drugih slov. jezikih; (v starejših knjigah nav. pre-); naglašajo se te sestave nav. z dvojnim akcentom, ker ima "pra-" svoj poudarek.
  14. prábába, f. die Urgroßmutter, Z.; (prebaba, Meg., Mur., Cig.).
  15. prábròj, -brója, m. die Primzahl, C.
  16. prȃč, m. = 2. brač, die Elle, Zora, jvzhŠt.
  17. prádóba, f. die Urzeit, Cig. (T.), nk.
  18. prádóbən, -bna, adj. die Urzeit betreffend, nk.; pradobna zgodovina, die Urgeschichte, Cig. (T.).
  19. prádǫ̑m, m. der Ursitz, Cig. (T.).
  20. pràg, prága, m. 1) die Schwelle: die untere Thür- oder Thorschwelle; hišni p.; črez prag stopiti; pred svojim pragom pometati, vor seiner Thüre kehren; — zgornji p., die Oberthürschwelle, C.; — das Sohlband, die Sohlbank ( arch.), Cig. (T.); — die Straßenschwelle, C., Levst. (Cest.); die Eisenbahnschwelle, C.; — po dnu struge položiti prage (Grundschwellen einziehen), Levst. (Močv.); — der Fach- oder Wehrbaum bei Wassermühlen, Cig.; der Querdamm bei Wasserleitungen, V.-Cig.; — 2) das Riff, V.-Cig.; der Katarakt, Cig. (T.), DZ.; Dneprski pragi, Vrt.; — 3) der Absatz des Berges, die Terrasse, Cig.; die Stufe ( geogr.), Cig. (T.); — 4) der Streifen bei schlechtem Haarschnitt, die Stufe, C.
  21. prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.
  22. 1. práha, f. der Ausflug (der Bienen), um sich zu sonnen, bes. der Hochzeitsflug der Bienenkönigin: matica še nima prahe (še ni oplemenjena), matica gre na praho, Levst. (Beč.).
  23. 2. práha, f. die Brache; v praho puščati, brach liegen lassen, Tuš. (B.); praho delati, napravljati, za (v) praho orati = prašiti, einen Acker pflügen, um ihn dann einige Zeit brach liegen zu lassen; — iz nem.
  24. prahúta, f. die Zitterflechte, Mik.
  25. prákoł, m. ein abgenützter Stock oder Stecken, der Prügel, Cig., Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.
  26. prákolje, n. coll. abgenützte Stöcke ( z. B. Weingartenstecken): p. pobirati po vinogradu, jvzhŠt.
  27. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
  28. prāktičən, -čna, adj. izkušen, porabljiv, dejanski, praktisch, nk.
  29. prāktik, m. v kaki reči izkušen človek, der Praktiker, nk.
  30. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
  31. práłəc, -łca, m. ein hölzerner Stößel o. Schlägel ( z. B. zum Zerstampfen des Schweinefutters), C., Dol.; — der Waschbleuel, Z., Štrek. (LjZv.); s pralcem tolčejo in perejo posebno platno in štrene, Dol.
  32. prálẹ̑s, m. = pragozd, der Urwald, Šol., Let.- C.
  33. prálica, f. 1) das Jäteisen, die Jäthacke, Mur., Cig., Jan., Dol., Gor., Št.; — 2) in der Sägemühle der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, V.-Cig., zapŠt.; velika in mala p. segata železnemu kolesu v zobe, Notr.
  34. praliska, f. die Ritze, der Spalt, Meg.; der Felsenspalt, Dalm.
  35. pralíšče, n. der Waschplatz, Cig., Jan.
  36. prȃlja, f. = perica, Habd.- Mik., Cig., Jan., C., Št.- M.; povodnji mož mlade ribiče pa mlade pralje lovi, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  37. 2. prȃm, m. ein braunes Pferd, der Braune; — iz nem.
  38. prámáti, -tere, f. die Urmutter, Z.
  39. prámen, m. der einzelne Bestandtheil eines geflochtenen oder gedrehten langen Gegenstandes: der Faden eines Strickes, Cig., Jan., C.; vrv v tri pramene, Svet. (Rok.); das Flechtreis: šiba na tri pramene, C.; der Zopftheil: kita na tri pramene, Z., pri Celju- Mik.; v tri pramene ima kite spletene, Kras; — tkalski prameni, die Weberlitzen, DZ.; — p. svetlobe, ki pada na kaj, das Streiflicht, Cig. (T.).
  40. prámę́ra, f. das Urmaß, DZ.
  41. pránje, n. 1) das Waschen, die Wäsche; p. zlata, die Goldwäsche, Cig.; — 2) die Menstruation, Cig.; — pranjè, ogr.- Valj. (Rad).
  42. pránka, f. klar gepochtes, gewaschenes Erz, der Schlich (im Hüttenbaue), Cig. (T.).
  43. práplǫ̑dba, f. die Urzeugung (generatio aequivoca), Cig. (T.).
  44. prápor, m. die Fahne, Jan., nk.; — iz drugih slov. jezikov.
  45. práporəc, -rca, m. dem. prapor; das Fähnlein, Jan.; ročni p., die Handsignalfahne ( z. B. der Bahnwächter), DZ.
  46. práporščak, m. der Fahnenträger, nk.; — der Fähnrich, DZ., nk.
  47. práprot, f. das Farnkraut; p. črnica, schwärzlicher Streifenfarn, das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Tuš. (R.); = medična p., Cig.; orlova p., der Adler-Saumfarn (pteris aquilina), Tuš. (R.); = velika p., Cig.; sladka p., die Süßdolde (myrrhis odorata), Josch.
  48. práprotica, f. das Frauenhaar (asplenium trichomanes), Rihenberk- Erj. (Torb.); — navadna p., das Haarmützenmoos (polytrichum commune), Tuš. (R.).
  49. prásčič, m. dem. prasec; das Schweinchen, Mik.; divji p., Dict.; — die Assel, Rez.- C.
  50. prasčína, f. kadar koljejo, je zvečer pojedina, ki ji pravijo prasčina (praščina), BlKr.
  51. prásẹ̑dež, m. der Ursitz, Jan. (H.).
  52. prásək, -ska, m. = prasec: praska smoditi, Levst. (Zb. sp.).
  53. prası̑čək, -čka, m. 1) ein männliches Ferkel; oddojni p., das Spanferkel, DZ.; — 2) zamorski p., das Meerschweinchen (cavia cobaya), Erj. (Z.); — navadni p., die gemeine Mauerassel (oniscus murarius), Erj. (Ž.).
  54. prası̑čkati se, -am se, vb. impf. = svinjkati se, svinjko biti, vzhŠt.; ( prim. Vest. I. 125.).
  55. prȃsji, adj. Schweine-, Štrek.; prasje meso, Z.
  56. 1. prȃsk, m. der Ritz, die Scharte, Cig., Jan.
  57. 1. prȃska, f. der Krall, der Ritz, die Schramme.
  58. 2. prȃska, f. das Getöse, kajk.- Valj. (Rad); p. rožja, ogr.- Valj. (Rad); der Tumult (mit thätlichen Angriffen verbunden), M.; der Rummel, der Lärm, Cig., vzhŠt.; — das Scharmützel, Jan., nk.
  59. 3. prȃska, f. = drevesna veja, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); praske, Reiser, Z.; — prim. it. frasca, belaubter Ast, Mik.
  60. praskáč, m. der Krätzer (vino, katero po grlu praska), Str.
  61. 1. prȃskanje, n. das Kratzen, das Krallen.
  62. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
  63. 2. prȃskati, -am, vb. impf. ein Geräusch verursachen, Mik.; prasseln: ogenj praska, Zora.
  64. prȃskavəc, -vca, m. 1) einer, der kratzt, der Kratzer, Cig.; — 2) saurer Wein (Krätzer), Cig., C.; — 3) das Reibzündhölzchen, M.; praskavci, Fulminate ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  65. prasketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. prasseln, knistern, krachen; ogenj je veselo prasketal v pečici, Zv.; puške prasketajo, nk.
  66. prȃsklja, f. das Kratzeisen, V.-Cig.; — prim. praskulja.
  67. praskúlja, f. die Kratzbürste, V.-Cig.
  68. prásniti, prȃsnem, vb. pf. 1) ritzen, krallen, kratzen; — p. se, sich reißen ( z. B. an einem Nagel); — 2) stürzen: prasne črez mejo in plot, Jurč.; p. na koga, auf jemanden losstürzen, Z.; — p. jo = zbežati: zdaj-le jo pa prasni in beži na vse moči! Jurč.
  69. prástàr, -stára, adj. uralt, Z., nk.; prastari sovražnik, der Erbfeind, SlN.
  70. prástríc, m. der Uronkel, Levst. (Zb. sp.).
  71. praščíka, f. spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Kras- Erj. (Torb.).
  72. práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
  73. prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
  74. 1. prášən, -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.
  75. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
  76. prȃška, f. der Kohlenstaub bei den Kohlenbrennern, die Lösche, Cig.; praško ogrebati, die Lösche abstechen, Cig.; — prim. bračka, braška, iz it. bracia, glühende Kohlen.
  77. prȃšnat, adj. staubig; prašnate glive, Staubpilze, Cig. (T.).
  78. 1. prašníca, f. 1) der Staubbeutel der Blüten (anthera), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) die Zündpfanne am einstigen Schießgewehre oder am Pöller; na prašnici je pogorelo = es ist nichts daraus geworden, Levst. (Rok.); — 3) die Hemme in den Mühlen, um damit das Verstauben des Mehles zu verhüten, V.-Cig.
  79. 2. prȃšnica, f. 1) die Brache, C.; — der Brachacker, Z.; — 2) das Brachkorn, Cig.
  80. prašníčən, -čna, adj. Staubgefäß-: prašnı̑čna nit, der Staubfaden (filamentum), Cig. (T.); prašnična metlica, Zv.
  81. práštẹvílọ, n. die Primzahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); medsebojna praštevila, relative Primzahlen, Cel. (Ar.).
  82. prȃtež, f. coll. Kleider, Habd.- Mik., BlKr.- Mik.; pos. bela obleka: izgovorjeno imam kot in hrano in pratež, BlKr.; (pràtež), kajk.- Valj. (Rad); — das Gepäck, Cig., nk.
  83. prȃtež, m. das Reisegepäck, BlKr.- DSv., nk.; tudi: pratèž, -ę́ža, DZ.
  84. pratežarína, f. die Gepäcksfrachtgebür, DZ.
  85. prȃtežən, -žna, adj. Gepäcks-: pratežni voz, Cig.; pratežno odpravništvo, die Gepäcksexpedition, DZ.
  86. prȃtežnica, f. der Gepäcksschein, DZ.
  87. práti, pérem, vb. impf. 1) schlagen, Mik.; začeli so prati po njem, Dol.; prügeln: p. koga, Mur.; — 2) (die Wäsche) waschen; p. obleko, platno, prejo; kdo ti pere? wer ist deine Wäscherin? — schlämmen ( min.), Cig. (T.); rudo p., Cig. (T.); — netzen: lica s solzami p., Kast.- Valj. (Rad); — bespülen: reka bregove pere, Cig.; — 3) die monatliche Reinigung haben, menstruieren, Cig.
  88. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
  89. práutę̑ž, f. das Urgewicht, DZ.
  90. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
  91. (prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont ( astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch ( hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch ( math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel ( geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! ( iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.
  92. prȃvca, f. die Erzählung, die Sage, das Märchen, Goriš.- Štrek. (Let.); kakor sem to pravco slišal, tako jo povem, Kras- Kres; — = pregovor: stara pravca je = star pregovor je, Notr.; — pogl. pravica 2).
  93. prȃvda, f. 1) die Satzung, das Gesetz, ogr.- Valj. (Rad); v pravdah učen, Meg., Dalm.; cesarske pravde in postave, Dalm.; po mojih pravdah prav hodi, Dalm.; po rimski postavi, pravdi ali zakonu soditi, Krelj; naučim se pravd tvoje pravice, Trub.; — das Recht, Trub., Dalm., Kast.; — stara p., das alte Recht, Jarn.; deželska p., das Civilrecht, Dict.; vse mine, a pravda ostane, Dol.; po pravdi = po pravici, rokopis iz 15. stol.- Let.; — 2) das Gericht: na pravdi sedeti, zu Gericht sitzen, Dalm.; nato so ga peljali pred ves svet ali pravdo, Krelj; bes. das Berggericht (in Sachen des Weinbaues), V.-Cig.; — možje so šli v pravdo (= v sejo občinskega starejšinstva), Staro Sedlo- Erj. (Torb.); — 3) die Rechtsstreitigkeit, der Process; pravdo začeti, dobiti, izgubiti; pravdo imeti s kom; einen Process führen; p. teče, der Process ist im Gange; po pravdi, im Wege Rechtens; pravdo naprej pognati, den Rechtsweg verfolgen, Cig.; o tem se suče p., das ist der Gegenstand des Streitens, DZ.; iz pravde dejan, außer Verfolgung gesetzt, DZ.
  94. prȃvdanski, adj. von der gehörigen Beschaffenheit, rechtschaffen: ti nisi pravdanski človek, Levst. (Zb. sp.); — leibhaft, wirklich, Jan.
  95. pravdáš, m. der Processführer, Habd.- Mik.; — der Processsüchtige, Svet. (Rok.), SlN.; rojen p., Zv.
  96. prȃvdən, -dna, adj. 1) den Process betreffend, Process-; pravdni dan imeti, die Tagsatzung abhalten, Cig.; pravdni spis, die Processschrift, Cig. (T.); pravdno pot nastopiti, den Rechtsweg betreten, Cig.; — 2) Gerichts-: "pravdeni" stol, dan, Krelj; ("pravdani" stol, Trub.); "pravdena" hiša, Krelj, ogr.- C.; — 3) rechtmäßig, rechtlich, ogr.- C.
  97. pravdodátən, -tna, adj. Recht erweisend: deske pravdodatne, Levst. (Zb. sp.).
  98. pravdohàm, -háma, m. der Winkelschreiber (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
  99. pravdoslǫ̑vski, adj. = pravosloven: pravdoslovska knjiga, Levst. (Zb. sp.).
  100. pravdosrẹ̑dnik, m. der rechtliche Beistand, der Advocat, Cig., Jan., Vrtov., Zv.

   37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301 38.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA