Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (37.901-38.000)

  1. povlȃčən, -čna, adj. Anstrich-, Firnis-: povlačne barve, DZ.
  2. povlȃk, m. 1) der Anstrich, Cig.; — der Überzug: venec (zobni) zastira še trši póvlak, ki se sklenina imenuje, Erj. (Som.); — der Firnis, C., DZ.; — 2) póvlak, die Holzriese, na Gorjancih ( Dol.).
  3. povlȃka, f. der Überzug, Cig., Jan., DZ.; ( češ.).
  4. povlaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad povlažiti, Z.
  5. povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.- Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
  6. povlẹ̑ka, f. 1) das Beeggen, C.; — 2) der Überzug, Cig., C.
  7. povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.
  8. povǫ̑dəc, -dca, m. die Pferdeleine, die Strickhalfter; živino s povodcem voditi, Levst. (Pril.); — das Führband, das Gängelband, Cig., Jan.; — = vajeti, das Leitseil, der Zügel, Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.; — na povodcu koga imeti, einen am Leitseil haben ( fig.), Cig.
  9. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
  10. povodíti se, -ím se, vb. pf. zu Wasser oder wässerig werden: slana se povodi, krvni deli se povodijo, Vrtov. (Vin., Km. k.).
  11. povọ̑dje, n. 1) das Wassergebiet, Cig., Jan., Cig. (T.), DZkr.; — 2) = kar voda nanosi, das Treibholz, das Anschwemmicht, Jan., Gor.
  12. povodkinja, f. vila p., die Wassernymphe, Jan., Zora; — hs.
  13. povọ̑dnica, f. 1) = povodna ptica, C.; — 2) pl. povodnice, das Treibholz, Jan.
  14. 2. povọ̑dnik, m. 1) = povodni mož, Mur.; — 2) veter pred nalivom, pred povodnjijo, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) der Abzugscanal, Cig., C.; — 4) die von der Dachrinne herabgeleitete Röhre, Dol.
  15. povodnják, m. 1) = povodni mož, Vrt., Zv.; — 2) povodnjaki, Wasserkäfer (hydrocanthari), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  16. povòh, -vǫ́ha, m. die Fähigkeit zu riechen, der Geruchsinn, Mik., Skal.
  17. povǫ̑j, m. die Binde, Mur., Cig.; na rokah in nogah s povoji zvezan, Jap. (Sv. p.); prsni p., die Brustbinde, Cig.; kraljevi p., das königliche Diadem, Vod. (Izb. sp.); — das Windelband (die Fatsche); v povojih, in den Windeln; v p. dati, als Kindbettgeschenk geben, M.; od povoja do groba, Z.; — p. device Marije, die Gundelrebe (glechoma), C.; — povoji device Marije, der Bärlapp (lycopodium), SlGor.- Erj. (Torb.).
  18. povojáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Soldaten machen: namestu oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo, Bes.
  19. povoják, m. 1) der Blumenstrauß, Mur., Cig.; — 2) der Netzbraten (ribica v redčico povita), vzhŠt.- C.
  20. povǫ̑jəc, -jca, m. dem. povoj; 1) die Binde, Cig., M.; die Windelbinde, Cig., M.; — 2) sivi p., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Z.
  21. povóliti se, -vǫ́lim se, vb. pf. sich (zu einer Arbeit) bequemen, C.
  22. povoljníti, -ím, vb. pf. weich machen, Z.; — mildern, V.-Cig.; — prim. voljen.
  23. povonjáti, -ȃm, vb. pf. = poduhati, beriechen, dazuriechen, Cig., (povǫ́njati) M., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  24. povoščeníca, f. ein schmutziges Weib, C.
  25. povoščenják, m. ( eig. ein mit Wachs beschmutzter Mann), ein schmutziger Mann, C.
  26. povọ̑ščič, m. der Schmutzigel (psovka), C.
  27. povoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs bestreichen oder überziehen, Cig., Jan., M., Polj.; povoščeno platno, Wachsleinwand, Cig., Jan.; povoščeni trakovi, Pirc.
  28. povǫ́tčiti, -im, vb. pf. = za votek porabiti, Polj.
  29. povpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ein wenig schreien, Mur.; p. za kom, jemandem nachschreien, nachrufen, Mur.
  30. povprašȃj, m. die Frage, das Fragestück, DZ.
  31. povprášati, -am, vb. pf. eine Frage thun, anfragen, fragen, DZ., Levst. (Pril.), Erj. (Izb. sp.), nk.; ( nav. poprašati).
  32. povprȃšək, -ška, m. der Fragepunkt, DZkr.
  33. povpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povprašati, Levst. (Zb. sp.), nk.
  34. povprẹ́čən, -čna, adj. durchschnittlich, Cig. (T.), DZ., nk.; Pauschal-, Jan., Cig. (T.); povprẹ̑čne svote, die Pauschalbeträge, DZ.
  35. povprẹčnína, f. das Pauschale, Cig. (T.), DZ.
  36. povprẹ̑k, adv. = poprek, schräge, überzwerch, Jan. (H.); — durchschnittlich: p. rečeno, durchschnittlich genommen, Nov.; p. zvedeti ceno, Levst. (Nauk); pauschaliter, in Bausch und Bogen, Jan. (H.).
  37. povprẹ̑kọ, adv. p. peti, beim Singen überschlagen, LjZv.
  38. povráčati, -am, vb. impf. ad povrniti; 1) Ersatz leisten, ersetzen, restituieren; troške p.; vergelten, entgelten; ne povračajte hudo za hudo! Dict.; ljubezen p., wieder lieben, Cig.; — 2) = izpreobračati, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, wiederkehren, zurückkehren; bolezen se povrača; povračajoč, recurrent ( math.), Cig. (T.); — p. se = nanašati se, sich beziehen, Cig.
  39. povrȃčba, f. die Wiedererstattung, die Ersatzleistung, die Vergeltung, Cig., Jan.
  40. povrȃčək, -čka, m. der Ersatz, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  41. povráčən, -čna, adj. 1) = povračevalen: povrȃčni glagol, reflexives Zeitwort, Cig.; — 2) Retour-, Cig., Jan.
  42. povračevȃnje, n. 1) das Ersetzen; — das Vergelten; — 2) das Wiederkehren, Mur.
  43. povračíłən, -łna, adj. Ersatz-: povračı̑łna dolžnost, die Ersatzpflicht, Cig.; povračiłna odmena, die Entschädigung, DZ.
  44. povračílọ, n. der Ersatz, die Vergütung; deset goldinarjev povračila plačati, einen Ersatz im Betrage von zehn Gulden leisten, Cig. (T.); — die Vergeltung.
  45. povràt, -vráta, m. 1) der Heimfall: na povrat, C.; — die Restitution, DZ.; — 2) die Rückkehr, Cig. (T.), Šol., C.; — 3) na p. = neredno (ali preveč ali premalo, pri gospodarstvenih rečeh), C.
  46. povrȃtək, -tka, m. 1) die Restitution, C.; p. na prejšnji stan, DZ.; — 2) die Rückkehr, Jan., Cig. (T.), LjZv., Jurč.
  47. povrátən, -tna, adj. zurückkehrend: s povratno pošto, mit umgehender Post, Jan. (H.); povrȃtni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.; povratna prejemnica, das Retourrecepisse, DZ.; povratno pot ubrati, den Rückweg antreten, LjZv.; — recurrent ( math.), Cig. (T.), C.; periodisch, Cel. (Ar.); — reflexiv ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — wechselseitig, reciprok, C.; povratno opravilo, die Gegenleistung, DZkr.
  48. povrȃtnica, f. = povratni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.
  49. povratnják, m. der Halsschild ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  50. povražica, f. sova p. = v vraga izpremenjena, DSv.
  51. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
  52. povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.- Cig., Tolm.
  53. povrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) abgähren; vino je povrelo; — 2) ein wenig sieden; naj še malo povre; — nachgähren, Cig.; — 3) p. se, durch Sieden an Volumen verlieren, einsieden; mleka se je veliko povrelo; — povreta (= gosta) kaša ( nam. povrela), Polj.; — 4) ein wenig aufsieden machen; mleko sem povrela in na mizo dala.
  54. povȓh, I. adv. 1) = po vrhu, obenhin, oberflächlich, Cig.; — 2) oben darauf, obendrein, dazu; še p. dati kaj; — II. praep. c. gen. über, außer, zu: povrh tega, zudem, außerdem, Mur., Cig., C.
  55. povrhnína, f. 1) kar je povrh: die Dammerde über einer Erzader, der Abraum, Cig.; — 2) das Übergeld, Cig.; kar se po vrhu da, navrže ( n. pr. pri kupu in prodaji), Gor.; pogl. površnina.
  56. povrískati, -am, vb. pf. ein wenig jauchzen o. frohlocken, Cig.
  57. povrnílọ, n. = povračilo, Jan.; požirek mrzle vode ne bo brez povrnila, Slom.
  58. povrnı̑təv, -tve, f. 1) die Rückerstattung, die Ersatzleistung; — 2) die Rückkehr, nk.; p. bolezni, Cig.; p. v greh, Cig.
  59. povŕniti, -nem, vb. pf. 1) zurückerstatten, zurückgeben; p. komu lastnino; abkehren; vse je povrnil, kar sem mu posodil; ersetzen, vergüten; troške, škodo p.; vergelten; Bog ti povrni, kar si mi dobrega storil! — 2) = izpreobrniti, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, zurückkehren; p. se v stan enakotežja, einspielen (von der Wage), Cig. (T.); pusti me, da se mi sapa povrne, lass mich erst verschnaufen, Cig.; — p. se, sich bekehren, ogr.- Valj. (Rad).
  60. povrnjénje, n. 1) die Rückerstattung; brez vsega plačila in povrnjenja, Guts. (Res.); — 2) die Rückkehr, Cig.; — die Bekehrung, C.; povrnjenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  61. povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.
  62. povrstíti, -ím, vb. pf. aneinander reihen: pesmi p. zaporedoma, Zv.
  63. povȓšək, -ška, m. (kar se še po vrhu da) die Zugabe, die Beilage, Cig.; — das Beiessen, Cig.; — die Überzahl, Cig.
  64. površína, f. die Oberfläche, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. naše zemlje, Jes.; — der Flächeninhalt, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  65. povȓšnica, f. = vrhovina, das Astholz, C.
  66. površnína, f. 1) = površina, C.; — 2) = der Bodenzins, Cig., Jan.; — 3) die Daraufgabe, Z.; — der Überschuss, DZ.
  67. povȓtən, -tna, adj. im Garten vorkommend, Garten-, Cig.; povrtna rastlina, die Gartenpflanze, Jan.
  68. povȓtje, n. coll. die Gartengewächse, das Grünzeug, Cig., Jan., C.
  69. povrtnína, f. die Gartenfrucht, coll. die Gartengewächse, die Gartenproducte, Cig., Jan., DZ., Vrt., Nov.
  70. povsè, adv. durchaus gänzlich, C.; p. si biti navzkriž, Navr. (Let.); p. nepotreben, LjZv.
  71. povsẹ̀m, adv. = po vsem, durchwegs, Z., nk.; p. vsega, durchaus, ogr.- C.
  72. povsẹ̑ma, adv. = ganz und gar, Zora.
  73. povsǫ̑dik, adv. = povsod, vzhŠt.- C., Mik.
  74. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
  75. požaljeváti, -ljȗjem, vb. impf. ad požaliti, bedauern, bereuen, Z.
  76. požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.- SlN.
  77. požȃrən, -rna, adj. auf den Brand sich beziehend, Brand-: požarna straža, die Brandwache, Jan.; požarna bramba, die Feuerwehr, nk.
  78. požebráti, -ȃm, vb. pf. ein Gebet ( z. B. nach Bettlerart) sprechen, C., Z.
  79. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
  80. pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
  81. poženitovȃnje, n. die Nachhochzeit, Cig.
  82. požerẹ́ti, -ím, vb. pf. bitter (ranzig) schmecken, Gor.
  83. požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen ( v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
  84. požgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = poščegetati, Z., Dol., jvzhŠt.
  85. požìg, -žíga, m. die Verbrennung, die Einäscherung, Cig., Jan.; — = zažig, die Brandlegung, Cig., Jan.
  86. požigȃvščina, f. die Brandschatzung, Cig., Jan.
  87. požílka, f. = bazilika, das Basilienkraut (ocymum basilicum), C.
  88. požirák, m. 1) der Anfang der Speiseröhre, der Schlund, Guts., Mur., Cig., Jan.; kost mu je v požiraku obtičala, jvzhŠt.; — 2) der Wasserschlund, vzhŠt.
  89. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
  90. požirȃvka, f. 1) die Verschlingerin: prevzetnost, požiravka vseh čednosti, Cv.; — 2) die Gassenrinne, Cig.; — der Wasserschlund, Jan.
  91. požíti, -žı̑jem, vb. pf. = použiti, aufzehren, Mur.
  92. poživíniti, -ı̑nim, vb. pf. zum Vieh machen, entmenschen; — p. se, zum Vieh werden, verthieren, verwildern; poživinjen, verthiert.
  93. poživı̑njenost, f. der Zustand der Verthierung, moralische Versunkenheit, Cig., Nov., SlN.
  94. poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
  95. požlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander ableiern: svoje coprniške litanije p., Bes.; — 2) ein wenig plauschen oder schwatzen, Z., C.
  96. požledíti se, -ím se, vb. pf. sich mit Eis überziehen, Z.; požlejena pot, Z.; drevje se je požledilo, Rez.- C.
  97. požlę̑pica, f. 1) Wasser mit Koth und Schnee vermischt, die Patsche, Cig., Jan., C.; danes je grda p., Dol.; — 2) = požledica, poledica, das Glatteis, Cig., C., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  98. požmáti, -žmím, vb. pf., nam. pomežati, Dict.- Mik., jvzhŠt.; požmano gledati, mit halbgeöffneten Augen schauen, Z.
  99. póžmek, -meka, m. die Zaunlilie (antherium liliago), Polžane v Istri- Erj. (Torb.).
  100. požnji, adj. = poznejši, Jarn. (Sadj.).

   37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901 38.001 38.101 38.201 38.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA