Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (37.501-37.600)

  1. postrúžiti, -im, vb. pf. 1) verdrechseln, Cig.; — 2) behobeln, DZ.
  2. postrȗžka, f. 1) das aus dem letzten, zusammengeschabten Teige gemachte Brot, C.; — 2) = postružek, C.
  3. postrȗžnik, m. 1) das aus zusammengeschabten Teigresten gemachte Brot, C.; — 2) das letzte Kind eines Ehepaares (šaljivo), Cig.; — 3) das Reifmesser der Böttcher, Savinska dol.
  4. postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).
  5. postulāt, m. zahtevek, der Forderungssatz, das Postulat, Cig. (T.).
  6. posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.
  7. posȗnək, -nka, m. der Schupf, DZ.
  8. posúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) ein wenig stoßen, Cig., Z.; — 2) verschlingen, aufessen, C.
  9. posúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) mit trockenen Dingen beschütten; cesto p. (beschottern); s kamenjem koga p., jemanden steinigen, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Posuli so ga s kamenjem, Npes.- Kres; — 2) verstreuen: ves ječmen živadi p., Cig.; — 3) p. se, abrutschen, abrieseln (o pesku), Cig.; — verschüttet werden, einstürzen: jama se je posula, Cig.
  10. posvȃda, f. die Entzweiung, Jan. (H.).
  11. posváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur., vzhŠt.; vse sosede med seboj p., Mur.; — p. se, sich entzweien, sich zertragen, vzhŠt.
  12. posvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zerknüllen, zerkneten, Cig.; posvaljkana volna, Nov.- C.; — entstellen: (vsled plohe) posvaljkano rastlinje, Vrt.
  13. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
  14. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
  15. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
  16. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
  17. posvẹdočávati, -am, vb. impf. = posvedočevati, bezeugen, C., DZ.
  18. posvẹdǫ̑čba, f. die Beurkundung, DZ.
  19. posvẹdočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posvedočiti; bezeugen, beurkunden, DZ., nk.
  20. posvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, beurkunden, Cig., Jan., C., nk.; tudi: posvedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
  21. posvẹstíti, -ím, vb. pf. bewusst machen: p. koga v dobrem, jemanden im Guten bestärken, C.; — p. se, wieder zum Bewusstsein gelangen, Jan. (H.).
  22. 1. posvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Berathschlagung, die Berathung; na p. priti; začeli so živ posvet, Jurč.; rodovinski p., der Familienrath, Cig.
  23. posvẹtə̀n, -tnà, adj. weltlich, irdisch; posvetni ljudje, posvetno blago, posvetno veselje; posvetna duhovščina, der Säcularclerus; — tudi: posvẹ́tən, -tna, nk., in: posvétən, jvzhŠt.
  24. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
  25. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
  26. posvetníčenje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsact, ZgD., Cv.
  27. posvetničevȃnje, n. die Heiligsprechung, der Canonisationsprocess, ZgD., Cv.
  28. posvẹtováłən, -łna, adj. berathend: p. zbor, p. glas, Cig., nk.
  29. posvẹtovȃłnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
  30. posvẹ́tovati, -ujem, I. vb. pf. einen Rath geben, berathen: p. koga, Svet. (Rok.), Gor.; — II. p. se, vb. impf. ( pf.) sich berathen, eine Berathung abhalten; p. se s kom o čem ali zastran česa.
  31. posvínčiti, -im, vb. pf. verbleien, Cig.; železno blago posvinčeno, DZ.
  32. posvírati, -am, vb. pf. ein wenig Musik machen, Z.; — prim. svirati.
  33. posvojíti, -ím, vb. pf. p. si, sich zueignen, nk.
  34. pošáliti se, -šȃlim se, vb. pf. sich einen Scherz erlauben, ein wenig scherzen.
  35. pošantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend einige Schritte machen, Z., jvzhŠt.
  36. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
  37. pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
  38. poščebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig schwatzen, Zora.
  39. poščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. ein wenig kitzeln.
  40. poščəgətováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt kitzeln.
  41. poščekováti, -ȗjem, vb. impf. = porezovati, posekovati, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  42. poščəmẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig brennen (= brennenden Schmerz verursachen), Z.
  43. poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
  44. poščívati, -am, vb. impf. ad poscati; 1) beharnen, Cig.; — p. se, sich zu bepissen pflegen, Z.; — 2) oft den Harn lassen, den Harnfluss haben, Cig.
  45. poščúti, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen; — aufhetzen, Jan.
  46. poščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen: p. psa; — aufhetzen, Jan.
  47. pošentáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Worte šent ein wenig fluchen, Z.
  48. pošentováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt mit dem Worte šent fluchen, Z.
  49. pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.
  50. pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
  51. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
  52. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
  53. pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
  54. 1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
  55. 2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
  56. pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
  57. pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — ( fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
  58. pošı̑brati, -am, vb. pf. s šibrami izpolniti, mit kleinen Steintrümmern ausfüllen: zid p., Z.
  59. pošíkniti, -šı̑knem, vb. pf. mit einem dünnen Gegenstande schlagen: p. koga s šibo, z bičem, Zora, Dol., jvzhŠt.
  60. pošiljáč, m. der Versender, DZ.
  61. pošiljalíšče, n. der Versendungsort, DZ.
  62. pošíljanəc, -nca, m. der Sendling, Cig., Jan.; — die Ordonanz, Cig.
  63. pošı̑ljka, f. das Gesendete, die Sendung, DZ., C.; poštne pošiljke, DZ.; srečno je dospela pošiljka na Dunaj, Navr. (Kop. sp.).
  64. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
  65. pošíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) nacheinander fertig nähen oder vernähen, aufnähen; vse p., kar je bilo raztrgano; — 2) durch Nähen verbrauchen ( z. B. den Zwirn), Cig.
  66. poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
  67. poškatiti se, -im se, vb. pf. verderben, misslingen, C., Z.
  68. poškíliti, -škı̑lim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).
  69. poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
  70. poškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Cig., Jan., DZ.
  71. poškrábati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen: p. se po glavi, C.
  72. poškrȃpljati, -am, vb. impf. ad poškropiti; bespritzen, besprengen, Mur., Jan.
  73. poškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig knarren, knirschen; z zobmi p.
  74. poškripávati, -am, vb. impf. zeitweise knirschen: z zobmi p.
  75. poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.
  76. poškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen; p. grede na vrtu; p. koga z blatom.
  77. pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
  78. 1. poštȃjna, f. die Bastei, Rog.- Valj. (Rad), Jsvkr., Kremp.- C.; ("postajnja", Meg.); — iz nem.
  79. poštefnjáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig herumstöbern, Z., jvzhŠt.
  80. poštèn, -éna, m. der Blutsturz, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. poštajna.
  81. poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
  82. pǫ̑štən, -štna, adj. Post-; poštni urad, voz; poštni hlapec, der Postknecht, Levst. (Rok.).
  83. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
  84. pošterəc, -rca, m. (?) "poredni paglavci devajo žabo na pošterec, da pognana v zrak zviškoma telebi na tla", Glas.
  85. poštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) nacheinander abzählen; — 2) eine Rechnung aufnehmen, berechnen, Cig.
  86. poštẹ̀v, -štẹ́va, m. die Rechnung: šolski poštevi, Schulrechnungen, ZgD.; tekoči p., der Contocorrente, Cig.; — v poštev vzeti, jemati, in Rechnung nehmen, in Betracht ziehen, berücksichtigen, nk.
  87. poštẹ́vati, -am, vb. impf. ad pošteti; 1) zählen: korake p., LjZv.; — 2) multiplicieren, Cig., nk.
  88. poštẹvı̑łkati, -am, vb. pf. mit Ziffern versehen, beziffern, Cig.
  89. poštnı̑ja, f. = poštni urad, pošta, Cig., Jan., DZ.
  90. poštohòd, -hǫ́da, m. der Postcurs, DZ.
  91. poštǫ́kati, -štǫ̑kam, vb. pf. ein wenig stochern, Z., jvzhŠt.
  92. poštovȃtelj, m. der Verehrer, Zora.
  93. poštováti, -ȗjem, vb. impf. = spoštovati, achten, hochschätzen, Alas., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr., Guts. (Res.), Jap. (Sv. p.).
  94. poštovìd, -vída, m. = poštokaz, Cig. (T.).
  95. poštŕcəlj, -clja, m. ein an morschen Baumstöcken wachsender essbarer Schwamm, vzhŠt.- C.
  96. poštŕkati, -štȓkam, vb. pf. bespritzen; z blatom p. koga ali kaj.
  97. poštrofáti, -ȃm, vb. pf. (mit Kothsuppe) bespritzen, vzhŠt.
  98. poštrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = poštrofati, Z., jvzhŠt.
  99. pošȗm, m. das Geräusch, der Lärm, Mur., Št.- C.; ni mu več za mestne pošume, Raič ( Let.).
  100. pošumljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig säuseln, Z.

   37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501 37.601 37.701 37.801 37.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA