Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (37.101-37.200)

  1. pordečẹ́ti, -ím, vb. pf. roth werden: pordečela je, ker jo je bilo sram, jvzhŠt.
  2. porę̑bər, -bri, f. der Abhang, SlN., zelena p., Zora.
  3. porẹ́čən, -čna, adj. auf Flüssen stattfindend, Fluss-: porẹ̑čnọ brodarstvo, die Flussschiffahrt, Cig.; porečna policija, die Strompolizei, DZ.
  4. poréči, -réčem, vb. pf. 1) porečem, ich werde sagen: "to ni res!" poreče kdo, "das ist nicht wahr!" wird jemand sagen; kaj poreko ljudje? was wird die Welt sagen? — 2) p. se = sporeči se, zankend über einander gerathen, C.
  5. porę̑dək, -dka, m. die Ordnung, Mur., DZ.; takega poredka se držati, Cv.; po upravnem poredku, im Administrationswege, DZ.; — rus., češ.
  6. porę́dən, -dna, adj. 1) ordentlich, Mur., C., vzhŠt.; v poredni "gmajni", in einer ordentlichen Gemeinde, Dalm.; — ordnungsliebend, gut, C.; ehrbar, Jarn.; — 2) ansehnlich: ziemlich groß; poredna vojska, ogr.- C.; poredno, viel: p. ljudstva, ogr.- C.; — angesehen: visoki in poredni ljudje, Slom.; najporedniši rod, Dalm.; — 3) muthwillig, boshaft; poredni otroci; ušla mi je kaka poredna in nespametna, es entschlüpfte mir irgend eine boshafte oder thörichte Bemerkung, LjZv.; — 4) p. kruh, schlechtes Brot, C.; poreden plašč, ein schlechter Mantel, poredne bukve, ein schlechtes Buch, Jap. (Prid.); dati nekaj boljšega za poredno, Jap. (Sv. p.); p. pot, ein schlechter Weg, Svet. (Rok.).
  7. 1. poredíti, -ím, vb. pf. wohlgenährt machen, mästen, C.; mlade voliče p. in opasti, Jurč.; — p. se, fett werden, an Corpulenz zunehmen.
  8. porę̑dje, n. die Reihenfolge, die Anordnung, Cig. (T.), DZ., nk.; — stsl.
  9. porèk, -rę́ka, m. der Nachsatz im bedingten Urtheil (propositio consequens), ( phil.), Cig. (T.).
  10. porẹ́kati, -rẹ̑kam, vb. impf. 1) p. koga, jemandes Rede spottend nachahmen, ihn ausäffen, Cig., C.; — 2) p. se, zanken: jel se je s sinom p. in pričkati, LjZv.
  11. pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče- Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras- M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).
  12. porenkljáti, -ȃm, vb. pf. = porajtljati, Cig., jvzhŠt.
  13. porepublikāniti, -im, vb. pf. republikanisieren, Cig. (T.), Zv.
  14. poretljáti, -ȃm, vb. pf. = porajtljati, Z., BlKr.
  15. poríniti, -rı̑nem, vb. pf. einen Schub geben, hinschieben, stoßen; v stran p. koga; voz p. naprej; meč p. si v srce, das Schwert ins Herz stoßen, C.
  16. porísati, -rı̑šem, vb. pf. mit Zeichnungen ausfüllen: p. ves papir, C.
  17. porívati, -am, vb. impf. ad poriniti; schieben; voz naprej p.; p. se po svetu, heimatlos hin und her geschoben werden, C.
  18. porjavẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) rostig werden, Z., jvzhŠt.; — 2) braun werden, DZ., jvzhŠt.
  19. porkolab, m. der Gerichtsdiener, ogr.- C.; (exactor, castellanus, Mik.); — iz nem.: "Burggraf", Mik. (Et.).
  20. porníti, -ím, vb. impf. = prazniti, Cig., Jan.
  21. 1. poròb, -rǫ́ba, m. 1) = štor, der Baumstock, (tudi: pórob, -rǫ́ba), vzhŠt.- C., SKr.- M.; — 2) der Rumpf eines Körpers, C.; — prim. 1. robiti.
  22. 2. poròb, -rǫ́ba, m. 1) der Raub, die Beute, Mur., (tudi: pórob, -rǫ́ba), ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Geld, das von den Schuldnern an die Häscher oder Gerichtsdiener bezahlt wird, Cig.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  23. porobániti, -ȃnim, vb. pf. ungestüm zerstören: Juri podkuri, Miha podpiha, Pa pride Urban, Pa vse poroban', Polj.
  24. porǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: vso koruzo p., Z.
  25. porǫ̑bnica, f. die Randschrift an Münzen, Cig. (T.).
  26. porobótiti, -ǫ̑tim, vb. pf. bolezen ga je naglo porobotila = spravila pod zemljo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  27. poročíłən, -łna, adj. Berichts-, Referats-: poročı̑łna pola, DZ.
  28. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
  29. poročník, m. 1) der Bote, C., Ravn.- Valj. (Rad); — der Berichterstatter, Navr. (Let.); — der Botschafter, der Gesandte, Cig., Jan., nk.; papežev p., der päpstliche Legat, Cig.; — der Consul, Cig., Jan.; — 2) der trauende Priester, der Copulator, Cig.; — 3) porǫ̑čnik, der Lieutenant, Cig., C., nk.; (po drugih slov. jez.).
  30. poročnı̑štvọ, n. die Botschaft (als Amt), DZ.; — das Consulat, Cig.
  31. pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.
  32. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
  33. porodíti, -ím, vb. pf. gebären; porodila je dvojčke; — p. se, geboren werden: porodil se je v Ljubljani, Z., nk.; — p., hervorbringen, p. se, entstehen: porode se prepiri, DZ.
  34. porǫ̑dnica, f. 1) die Wöchnerin, Cig., Jan., Vod. (Bab.), Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) porodníca, die Gebärerin: božja p., die Gottesgebärerin; — Zarja, dneva porodnica, Preš.
  35. porodničár, -rja, m. 1) der Geburtshelfer, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), DZ.; — 2) die Ammenkröte (alytes obstetricans), Erj. (Z.).
  36. porodničárski, adj. geburtshilflich: p. uk, Mur.; porodničarsko orodje, das Entbindungszeug, Cig.; porodničarska klinika, DZ.
  37. porodničȃrstvọ, n. die Geburtshilfe, die Entbindungswissenschaft, Mur., Cig., Jan., DZ.
  38. porogávati se, -am se, vb. impf. spotten: p. se komu, Zora.
  39. poroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, Z.
  40. poroję́nka, f. die Neugeborene, Z.
  41. pórok, -rǫ́ka, m. der Bürge, Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. biti za koga, kaj, für jemanden, etwas bürgen, haften, einstehen, Cig., Jan., nk.; brez poroka, unverbürgt, Cig.; za poroka se ponujati, Škrinj.- Valj. (Rad); porokov p., der Afterbürge, Cig.; podružni p., der Nachbürge, V.-Cig.; tudi: poròk, -rǫ́ka, Dict.
  42. porǫ̑ka, f. 1) die Trauung; k poroki, od poroke iti; — 2) = poroštvo, C., Z.
  43. porokováti, -ȗjem, vb. impf. bürgen, haften, Jan., SlN.- C., DZ., Svet. (Rok.).
  44. poromǫ́niti se, -ǫ̑nim se, vb. pf. = pogovoriti se, Rez.- C.
  45. porosíti, -ím, vb. pf. bethauen; porošen, thaubenetzt; — ein wenig befeuchten oder benetzen: dež je porosil zemljo.
  46. 1. porǫ̑štvən, -tvəna, adj. Bürgschafts-, Cig., Jan.; poroštvena dolžnost, die Haftpflicht, poroštvena razmera, das Garantieverhältnis, poroštvene napake, Gewährsmängel, DZ.
  47. porǫ̑štvənica, f. die Haftungsurkunde, DZ.
  48. porọ̑tniški, adj. der Geschwornen, nk.; porotniška klop, die Geschwornenbank, DZ.
  49. 1. pǫ̑rta, f. die Borte, die Tresse, Mur., Cig., Jan.; — die Kopfbinde der Mädchen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — prim. 1. parta.
  50. portāl, m. umetno zidan sprednji vhod pri hiši, das Portal ( arch.), Cig. (T.).
  51. pǫ̑rtati, -am, vb. impf. mit Tressen besetzen, Cig.
  52. portrēt, m. podoba, obraz, das Porträt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  53. porudíti, -ím, vb. pf. 1) röthen, roth färben, C.; — 2) vererzen, Cig.
  54. porumenẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach und nach) gelb werden; verfalben; pri starem človeku očesna leča porumeni, Žnid.; od hlapa porumeni brezbarven plamen, Erj. (Min.).
  55. porumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen; p. se, gelb werden; zemlja se od praha porumeni, Zv.
  56. porúngəlj, -glja, m. ein kleiner Block, Mur., Cig., Jan., Met.; = kar se hlodu odžaga, da dobi lepo čelo, Savinska dol.; — ein Stück Holz, der Knüttel, Cig., Jan., C., Dol., Št.; bes. der Knüttel, welchen man bissigen Hunden ( Cig.) oder Schweinen ( Z.) anhängt; — prim. nem. "Prügel", Mik. (Et.).
  57. porušénje, n. die Zerstörung, kajk.- Valj. (Rad).
  58. poruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad porušiti; niederreißen, Z., nk.
  59. porušı̑telj, m. der Zerstörer, kajk.- Valj. (Rad).
  60. porušı̑təv, -tve, f. die Zerstörung, Jan. (H.).
  61. porúšiti, -rȗšim, vb. pf. zerstören, niederreißen, demolieren, Mur., Cig., Jan., Mik.
  62. posabljáti, -ȃm, vb. pf. niedersäbeln, zusammensäbeln, Cig., C., ogr.- M.
  63. pósad, -sáda, m. 1) kraj, kjer so rastline posajene, Cig.; — 2) = ognjišče v kuhinji, (na katero kuharica lonce okoli ognja "posadi"), Celovška ok.; — 3) = nasad, der Ansatz des Getreides zum Dreschen, C.; — 4) die von einer Pause zur andern ununterbrochen fortgesetzte Arbeit im Bergwerke, die Schicht, V.-Cig.
  64. posȃda, f. 1) die Pflanzung, die Plantage, C.; — 2) = posadka, die Besatzung, die Garnison, Cig., Jan.; na posadi biti, garnisonieren, DZ.
  65. posadíšče, n. der Garnisonsort, DZ.
  66. posadíti, -ím, vb. pf. 1) sitzen machen, setzen; otroka na stol, goste za mizo p.; na konja p. koga, jemanden aufs Pferd heben; konj je jezdeca posadil, das Pferd hat den Reiter abgeworfen, Cig.; p. koga v ječo, jemanden gefänglich einziehen, Cig., Jan.; p. na led, = in den Sack schieben, Mur.; betrügen, Cig.; p. na koprive, trnje = misslaunig machen, Z.; — p. se kam, irgendwo seinen Sitz nehmen; p. se na mehki sedež, Jurč.; — 2) pflanzen: p. mlada drevesca, rože; — 3) p. se, abrutschen, einstürzen, Polj.
  67. posȃdka, f. die Besatzung, die Garnison, Cig., Jan., nk.; biti v posadki, garnisonieren, Jan.; — češ.
  68. posȃdnik, m. 1) die Samenschule, Cig.; — 2) posadniki = posadka, die Besatzung, Glas.
  69. posájanje, n. das Setzen.
  70. posájati, -am, vb. impf. ad posaditi; sitzen machen, setzen; goste za mizo p.; vsak dan so ga posajali pred duri, Dalm.
  71. posajeníca, f. der Setzling, ogr.- C.
  72. posámən, -mna, adj. einzeln, Guts., Cig., Jan., nk.; — posamno, einzeln ( adv.), Nov.- C.
  73. posȃmesən, -sna, adj. = posamezen, Jan., C.
  74. posȃmesi, adv. = posamez, Jan.
  75. posȃmič, adv. einzeln, besonders, separat, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.- C.; vsako pričo p. zaslišati, DZ.
  76. posȃmičən, -čna, adj. = posamezen, Jan. (H.).
  77. posȃmnik, m. der Einzelne, C.
  78. posámnost, f. die Einzelheit, Mur.
  79. posámski, adj. Einzeln-: p. zapor, die Einzelhaft, DZ.
  80. posȃmstvọ, n. das Vereinzelungssystem, Cig.
  81. poscȃga, f. der Harnfrosch, vzhŠt.- C.; — prim. poščaglja.
  82. poscálọ, n. die Harnröhre, das männliche Glied der Thiere, Mur., Jan., C., Rib.- Mik., Zilj.- Jarn. (Rok.).
  83. poscánəc, -nca, m. der sich zu bepissen pflegt, der Bettpisser; nav. psovka.
  84. poscaníga, m. in f. 1) der Bettpisser, die Bettpisserin, C.; — 2) f. = poščaglja, tomažek, eine Art Frosch, vzhŠt.- C.
  85. poscanjáča, f. die Bettpisserin, vzhŠt.- C.
  86. posę̑bẹ, adv. abgesondert, besonders; posebe stanovati, spati, jesti; o vsaki stvari posebe, Levst. (Nauk); za vsako posebe, von Fall zu Fall, DZ.
  87. posę̑bək, -bka, m. etwas Besonderes: zlasti, kar si kdo razun skupnega obeda še posebe privošči: gospodinja na posebkih živi, Dol.; — imajo ga na posebku, er speist besonders, Dol.- Levst. (Rok.); — die Besonderheit, die Eigenheit, Jan., C.; die Ausnahme, C.; das Privilegium, C.
  88. posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.
  89. posę̑bkati, -am, vb. impf. sich absondern, Z.; sich beim Essen absondern, sich bessere Speisen bereiten, Rib.- C., M.
  90. posę̑bnica, f. 1) etwas Besonderes, eine besondere Speise u. dgl., bes. eine delicate Speise, die man sich heimlich bereitet, C.; na posebnice se zanaša, zato ne je, Mur.; — 2) das Privilegium, C.
  91. posę̑bnik, m. = posebnež: jaz se tako oblačim kakor drugi, ker me je sram posebnik biti, Škrb.
  92. posę́či, -sę́žem, vb. pf. langen; Posezite na polico, Dajte nam klobasico, Npes.- Kr.; p. v žep, in den Sack greifen; p. po kaj, nach etwas langen; p. po kos mesa.
  93. posẹ̑čje, n. ein abgeholzter Theil des Waldes, der Schlag, Cig.
  94. posẹ̀d, -sẹ́da, m. 1) der Besitz, C., DZ.; p. predevati, v posedu (= posesti) imeti, DZ.; — 2) der Bergsturz, Jes.
  95. posẹ̑da, f. eine Person, die immer sitzt, der Sitzling, Cig.
  96. posədàj, adv. von jetzt an, künftighin, nk.
  97. posẹ́danje, n. müßiges Herumsitzen.
  98. posẹ́dati, -am, vb. impf. ad posedeti, posesti; 1) bald da bald dort sitzen oder sich niedersetzen, müßig herumsitzen; ves dan poseda, nič ne dela; pri vinski pijači rad poseda; — 2) p. se, sich setzen, sich senken, sich ablagern, M., C.; z Golovca se prst in kamenje v Graben poseda, barje se je posedalo, Levst. (Močv.); — 3) besitzen, ogr.- C., nk.; — 4) in Besitz nehmen, Cig.
  99. posẹdávati, -am, vb. impf. müßig herumsitzen, M.
  100. posẹ́davəc, -vca, m. der müßig herumsitzt, der Sitzer, der Sitzling, Mur., Cig., Jan.

   36.601 36.701 36.801 36.901 37.001 37.101 37.201 37.301 37.401 37.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA