Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (35.501-35.600)

  1. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  2. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
  3. podȃtək, -tka, m. die Angabe, Cig. (T.); podatki, die Daten, Cig. (T.), C., DZ., nk.
  4. podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.- Navr. ( LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  5. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
  6. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
  7. podávati, -am, vb. impf. = podajati, Mur., vzhŠt.
  8. podȃvək, -vka, m. die Abgabe an Auszügler, der Auszug, C.; pódavek, vzhŠt.
  9. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
  10. podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.
  11. podbę̑rək, -rka, m. podberki = pri podbiranju nabrano grozdje, C.; — prim. podbirati.
  12. podberı̑n, m. = podberina, C., Z.
  13. podberína, f. der Vorlesewein, C., Z.
  14. podbíjati, -am, vb. impf. ad podbiti; = izpodbijati, M., C., Z.
  15. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
  16. podbirína, f. = podberina, vzhŠt.
  17. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
  18. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
  19. podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
  20. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).
  21. podbrȃdnja, f. die Halswamme des Rindes, vzhŠt.- C.
  22. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
  23. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
  24. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
  25. podbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbrecati, Z.
  26. podbrę̑ncati, -am, vb. pf. = podbrecati, Z.
  27. podbrę̑nčək, -čka, m. der Gürtel, C., Z.
  28. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici ( Št.)- LjZv.
  29. podbudljìv, -íva, adj. aneifernd, Z.; erbaulich, C.
  30. podbȗja, f. = podbudba, Z.
  31. podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.- Cig. (T.).
  32. podcvítati, -am, vb. impf. unten nachblühen, Z.
  33. podčȃšnica, f. der Credenzteller, Cig.
  34. podčę̑pina, f. die Flüssigkeit, die beim Zapfen oder aus dem Hahne abtropft, der Tropfwein, das Tropfbier, Cig., Jan., Dol., BlKr.
  35. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
  36. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
  37. pòddesę̑tnik, m. 1) der Gefreite, Jan., DZ.; — 2) der Unterzehenter, V.-Cig.
  38. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
  39. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
  40. poddrȗžničar, -rja, m. der zu einer Filiale Gehörige, SlN.
  41. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
  42. podẹ́diti, -dẹ̑dim, vb. pf. = podedovati, erben, Z., Zora.
  43. podẹ̑dovanjski, adj. Beerbungs-: vzajemno podedovanjsko društvo, nk.
  44. podəgáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig fortstoßen, Z.
  45. podę̑gmati se, -am se, vb. pf. ein wenig zanken, vzhŠt.- C.
  46. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
  47. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
  48. podẹlávati, -am, vb. impf. ad podelati; verarbeiten; železo v zlitke p. (zainen), Cig.; — snope p., die Garben in die Harfe hängen, Notr.
  49. podẹlı̑təv, -tve, f. die Verleihung, Cig., Jan., nk.; p. službe, privilegija, Cig.; — die Mittheilung: p. toplote, Sen. (Fiz.); — die Ausspendung, die Verabreichung, Cig., Jan.
  50. podę̑ra, f. die Zerstörung, C.
  51. poderúh, m. der Zerstörer: sreče svoje p., Levst. (Zb. sp.).
  52. podesetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verzehnfachen, Cig.
  53. podesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. dem Zehent unterwerfen, nk.
  54. podesę́titi, -sę̑tim, vb. pf. p. kaj, ( z. B. von einer Ernte) den Zehent absondern, Cig.
  55. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
  56. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)- Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
  57. podgȃnjati, -am, vb. impf. ad podgnati; aufjagen (aus einem Verstecke), Z.
  58. podgȃnščica, f. die Rattenfalle, vzhŠt.- C.
  59. pọ̑dgavra, f. der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Z., Frey. (F.).
  60. podgəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig., Jan.; kar je podganjeno, der Einschlag (beim Nähen), V.-Cig.
  61. podgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podgeniti; einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig.
  62. podglȃvnica, f. das Kopfkissen, Jan., M., Ravn.- Valj. (Rad); — das Kopfbrett, DZ.
  63. podgležno, n. die Fußwurzel, der Oberfuß, V.-Cig.
  64. podglǫ́bati, -am, vb. pf. untergraben, Z.
  65. podgnáti, -žénem, vb. pf. aufjagen, Z.
  66. podgǫ̑bje, n. das Unterlager der Pilze, das Schwammgewebe (mycelium), Cig. (T.), Tuš. (B.); — češ.
  67. podgórẹł, -ẹ́la, adj. 1) von der Sonne gebräunt, prim. podgoret; — 2) če je nebo zvečer močno rdeče, pravijo: nebo je podgorelo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  68. podgorẹ̑łčək, -čka, m. dem. podgorelec; das Rothschwänzchen (sylvia phoenicurus), Z.
  69. podgorẹ̑łəc, -łca, m. neki ptič, Mur., Danj. (Posv. p.); = podgorelček, Z.
  70. podgorẹ̑lica, f. der Zunder, Mur., Cig.
  71. podgrinjálọ, n. 1) = podgrinjak, Guts.; — 2) der Fußteppich, DZ.; — 3) die Schabracke; sedlo in podgrinjalo, Jurč.
  72. podgrísti, -grízem, vb. pf. unten be-, abbeißen, unterbeißen, Z.
  73. podgrı̑vka, f. die Uferschwalbe (hirundo riparia), Cig., Erj. (Z.).
  74. podgŕlənci, m. pl. die Brustkette beim Pferdegeschirr, vzhŠt.
  75. podgrǫ̑dje, n. der Vorderbrustring ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  76. podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.- rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
  77. podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.- Mik.; pes se podhuli, ogr.- C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; ( nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).
  78. podhȗljenəc, -nca, m. der Duckmäuser, LjZv.; der Gleißner, Cig.
  79. podhȗskati, -am, vb. pf. aufhetzen, Cig.
  80. podhuskováti, -ȗjem, vb. impf. ad podhuskati, aufhetzen, Cig.
  81. podhústiti, -im, vb. pf. aufhetzen, Mur., Cig.
  82. podı̑g, m. = povzdigovanje (pri maši), die Wandlung, ogr.- C.
  83. podígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = povzdigniti, ogr.- C., Zora.
  84. podíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig athmen, Z.; — 2) = poduhati, ein wenig beriechen, Z., jvzhŠt.
  85. podíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. beriechen, jvzhŠt.
  86. podijakoniti, -im, vb. pf. zum Diakon weihen, Cig.
  87. podı̑r, m. der Verfall ( z. B. eines Hauses), Cig., Jan.; — der Sturz, der Fall, C., SlN.
  88. podiráłən, -łna, adj. zum Niederreißen dienend: podirȃłnọ kladvo, der Brechhammer, Cig.
  89. podı̑ranje, n. das Niederreißen; — das Einbrechen der Bienenstöcke: čebele se kupujejo ali za podiranje ali za pleme, Levst. (Beč.).
  90. podı̑rati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.
  91. podı̑ravəc, -vca, m. der Niederreißer, der Zerstörer.
  92. podı̑ravka, f. 1) die Zerstörerin, Cig.; — 2) naprava v ptičjo lov: das Springhäusel, Kras- Erj. (Torb.).
  93. podíšati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit riechen, beriechen, Cig.; Daj ga (rožmarin) meni, devojčica, Da ga podišim, Npes. ( BlKr.)- Let.
  94. 1. podíti, -ím, vb. impf. jagen, einhertreiben; konje p., die Wagenpferde jagen; živad p., das Geflügel verscheuchen; — p. se, einander jagen o. hetzen, sich tummeln; — p. se, jagen ( intr.), rennen; p. se za sovražnikom.
  95. podjȃnčnjak, m. der weibliche Unterrock, vzhŠt.
  96. podjármov, adj. = podjarmen, fürs Joch geeignet, am Joche ziehend, Joch-: podjarmov vol, Mur., C.; podjarmova oslica, Trub., Dalm.; podjarmova mutasta živina je govorila, Jap. (Sv. p.).
  97. podjẹ̀d, -jẹ́da, m. 1) der Engerling, Cig., Jan.; podjedi, podzemeljski beli črvi, Levst. (Nauk); — 2) = bramor, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa), Kor.- Jarn., Jan., Erj. (Ž.), Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) der einen zu untergraben sucht, der Widersacher, C.; — ni ga podjeda od hudega soseda, Npreg.- Jan. (Slovn.).
  98. podjẹ́dati, -am, vb. impf. ad podjesti; unterfressen; črv podjeda rastlino; — unterwaschen, unterwühlen: voda podjeda breg; — podjeda se otroku, das Kind wird zwischen den Füßen wund vom Harn, C.
  99. podjẹ̑dica, f. 1) der Wurmfraß, Z.; — 2) = podjed 2), Soška dol.- Erj. (Torb.).
  100. podjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad podjeti, Z., C.

   35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801 35.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA