z (35.401-35.500)

35401. pocı̑nkati, -am, vb. pf. verzinken, Cig., DZ.
35402. pocmȃkati, -am, vb. pf. bepatzen, beklecksen, Lašče- Levst. (M.).
35403. pocmokáti, -ȃm, vb. pf. = cmokaje pojesti, schmatzend aufessen.
35404. pocmȓkati, -am, vb. pf. ausschlürfen, Z.
35405. pocmúliti, -im, vb. pf. aussaugen: mehko hruško p., vzhŠt.- C.
35406. pócnje, -cənj, f. pl., vzhŠt., pogl. podstenje.
35407. pocúkati, -cȗkam, vb. pf. ein wenig zupfen, anzupfen ( z. B. am Rock); — prim. cukati.
35408. pocúkniti, -cȗknem, vb. pf. jemanden (einmal) zupfen.
35409. pocúkrati, -am, vb. pf. mit Zucker versetzen, verzuckern; kavo p.
35410. poculica, f. = pocul, ogr.- C., Z.
35411. pocurẹ́ti, -ím, vb. pf. schwach rinnend hervorkommen: pocurelo je (vino) iz soda.
35412. pocvȓčkati, -am, vb. pf. versengen: mraz je listje pocvrčkal, (počvrčkati) vzhŠt.; — prim. 2. cvrkati.
35413. 1. pǫ̑č, m. 1) der Knall, C.; — 2) die Ritze, C.; dihalni p., die Athemritze, Erj. (Izb. sp.).
35414. 2. pòč, pǫ́ča, m. der Brunnen, Štrek., Rez.- C.; — prim. it. pozzo, der Brunnen.
35415. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
35416. počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
35417. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
35418. počakljìv, -íva, adj. kdor rad počaka ( n. pr. dolžnika), Z.; — zuwartend, Cig. (T.).
35419. počakováti, -ȗjem, vb. impf. abzuwarten pflegen, zuwarten, warten.
35420. počarodẹ́jiti, -dẹ̑jim, vb. pf. p. se, ein Zauberer, eine Zauberin (Hexe) werden, Bes., SlN.
35421. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
35422. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
35423. počȃsnež, m. der Langsame; p. vse zamudi, SlN.
35424. počȃst, f. die Beehrung, die Ehrenbezeugung, Cig. (T.); — stsl.
35425. pǫ̑čast, adj. spaltig, ritzig, Cig.
35426. počastílọ, n. die Ehrenbezeugung, die Auszeichnung, Jan.
35427. počastı̑təv, -tve, f. die Ehrenbezeugung, die Auszeichnung, Cig., Jan., nk.
35428. počəčkáti, -ȃm, vb. pf. bekritzeln.
35429. počę́diti, -čę̑dim, vb. pf. der Reihe nach säubern, putzen; po hiši je vse počejeno, Gor.
35430. počéhati, -ham, vb. pf. 1) = podrgniti: p. se ob čem ali kom, LjZv.; — 2) = počesati, kämmen, Jan.
35431. počehljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig kratzen, BlKr.- Mik.; p. svinje, BlKr.; streicheln, M.
35432. počehljávati, -am, vb. impf. ad počehljati; öfter ein wenig kratzen, Mik.
35433. póček, m. = počak; na p. dati, BlKr.- M.; na p. vzeti, Krelj.
35434. počeljustáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig schwatzen, ein Geheimnis ausplaudern, M.; vse p., alles ausplauschen, Z.
35435. počę́lọ, n. der Ursprung, Jan., LjZv.; — hs.
35436. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
35437. počę̑pica, f. die Hocke: na počepici sedeti, hocken, Z.
35438. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
35439. počę̑pnik, m. ein niederes Brot, Z.
35440. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
35441. počəščénje, n. = počaščenje, Cig., Erj. (Izb. sp.).
35442. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
35443. počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).
35444. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
35445. počevína, f. neka vinska trta, jvzhŠt.- Erj. (Torb.).
35446. počíčati, -am, vb. pf. 1) eine Weile sitzen (v otročjem govoru), Cig.; — 2) p. se = usesti se, jvzhŠt.
35447. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
35448. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
35449. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
35450. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
35451. počítən, -tna, adj. Rast-: počı̑tna ura, Cig.; počitni dan, DZ.
35452. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
35453. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
35454. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Prvačina ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
35455. počitkováti, -ȗjem, vb. impf. die Ferien zubringen, SlN.
35456. počı̑v, m. der Ruheplatz, Z., Danj.- Mik.
35457. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
35458. počivȃłnica, f. 1) das Ruhebett, das Sofa, Jan., DZ., ogr.- C.; — 2) ein kleiner Sitz in einem Schacht, Cig.
35459. počiválọ, n. 1) der Ruheplatz, Gor.- M.; — 2) das Ruhebett, das Sofa, Jan., Nov.- C., Vrt.
35460. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
35461. počı̑vič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.- C.
35462. počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
35463. počǫ́hati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen; — patschen ( v. Dachdecker), Cig.
35464. počohljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig sanft kratzen, C.
35465. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
35466. počrẹvína, f. das Darmfett, C., vzhŠt.
35467. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
35468. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
35469. póčrn, adj. schwärzlich, Guts.
35470. počrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden.
35471. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
35472. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
35473. počúhniti se, -čȗhnem se, vb. pf. = ohladiti se: počakajmo, naj se jed počuhne, jvzhŠt.
35474. počȗt, m. die Empfindung, Z.; das Gefühl: dobri p., das Wohlgefühl, Cig.
35475. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
35476. počútən, -tna, adj. sinnlich, Cig., C.; počȗtna naslada, LjZv.
35477. počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
35478. počutljìv, adj. = občutljiv, empfindlich, Dict., Z.
35479. počutljívost, f. = občutljivost, die Empfindlichkeit, Z.
35480. počvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = početveriti, Z.
35481. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
35482. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
35483. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
35484. podȃja, f. die Überreichung, Cig., Jan.; — die Ergebung, die Übergabe ( z. B. einer Stadt), Cig., Jan., C.
35485. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
35486. podajáča, f. die Reichgabel, Z., Nov.
35487. podajȃłnica, f. die Reichgabel, Guts.- Cig., Mur., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Polj.
35488. podajȃłnik, m. 1) die Reichgabel, Guts., Cig., Jan., Gor., zapŠt.; — 2) = podajač 3), der Schieber, Cig., Savinska dol.
35489. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
35490. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
35491. podȃjščina, f. kar se podaja, Mur.; podajači so imeli v eni roki meč, z eno so podajščino nosili, Ravn.
35492. podȃljək, -ljka, m. = podaljšek, die Fortsetzung, C.
35493. podaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, C.
35494. podáljiti, -im, vb. pf. = podaljšati, Z.
35495. podȃljšba, f. die Verlängerung, die Prolongation, Jan., DZ.
35496. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
35497. podȃnčica, f. der Pfriemenschwanz (oxyuris vermicularis), Jan. (H.); — prim. otročja glista.
35498. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
35499. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
35500. podȃrək, -rka, m. das Geschenk, die Spende, Cig., Jan., DZ.

   34.901 35.001 35.101 35.201 35.301 35.401 35.501 35.601 35.701 35.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani