Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (34.201-34.300)

  1. parāda, f. der feierliche Aufzug, die Parade; = za parado, zur Parade.
  2. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.
  3. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  4. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  5. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  6. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
  7. paralēlən, -lna, adj. vzporeden, parallel, Jan., Cig. (T.), nk.
  8. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  9. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  10. paralelogrām, m. vzporednik, das Parallelogramm.
  11. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  12. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  13. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  14. paramagnētən, -tna, adj. paramagnetisch, Sen. (Fiz.).
  15. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  16. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  17. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  18. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  19. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  20. parcēlski, adj. Parcellen-: parcelsko število, DZ.
  21. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  22. pȃre, f. die Todtenbahre; — iz nem.
  23. 2. párən, -rna, adj. ein Paar bildend: ta dva konja sta zelo parna (bilden ein gutes Paar), Ig (Dol.); — was sich leicht gattet, gattlich, Cig.
  24. parílọ, n. das Bähen der Wäsche, die Sechtelei, vzhŠt.- C.
  25. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  26. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  27. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  28. parı̑vọ, n. das Brühfutter, Z.
  29. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  30. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  31. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
  32. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  33. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  34. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  35. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
  36. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
  37. parlamēnt, m. državni zbor, das Parlament.
  38. parlamentārən, -rna, adj. parlamentarisch, nk.; parlamentarni jezik, die Parlamentssprache, nk.
  39. parlamentārnik, m. der Parlamentsredner, Zora.
  40. pȃrma, f. 1) die Scheune, Mur., Jan., Mik.; der Heuboden, Valj. (Rad), vzhŠt.; — 2) die Grotte, Jan., Poh.- C., Savinska dol.- Nov.; — prim. parna.
  41. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  42. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  43. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  44. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  45. párnohtnica, f. = bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Jan.
  46. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  47. párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
  48. pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
  49. paromèr, -mę́ra, m. der Dampfmesser, Cig., Jan., Vrt.; das Manometer, Sen. (Fiz.).
  50. paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
  51. paroplǫ̑vski, adj. Dampfschiffahrts-: paroplovska črta, DZ.
  52. paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
  53. paroplǫ̑vstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig. (T.), DZ., Nov.- C.
  54. parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
  55. parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
  56. párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
  57. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
  58. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
  59. 3. pȃrta, f. parto tresti, neka igra (položijo desko na travo, v klobuk pa vsak enako število soldov, katere tresejo in iztresejo na desko), LjZv., Dol.
  60. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
  61. pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
  62. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
  63. pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
  64. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
  65. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
  66. pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
  67. pásẹka, f. eine ausgehauene Waldstelle, der Holzschlag, ogr.- C.
  68. pȃsən, -sna, adj. Gürtel-, Cig.; pasna zaponka, die Gürtelschließe, Cig.
  69. pȃsha, f., C., pogl. pazduha.
  70. pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
  71. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
  72. pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
  73. pasíšče, n. der Weideplatz, das Weideland, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Nov.
  74. pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
  75. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
  76. pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
  77. pásji, adj. Hunds-, Hunde-, hündisch; po pasje živeti, wie ein Hund leben; p. rog, das Rüdenhorn, V.-Cig.; p. zob, der Augenzahn, der Hundszahn, Cig., Jan.; pasji dnevi, die Hundstage; — v kletvicah: pasja para! p. noga! p. vera! p. dlaka!
  78. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  79. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
  80. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
  81. pásmọ, n. 1) eine bestimmte Anzahl Garnfäden auf dem Haspel, das Wiedel, das Gebinde, die Fitze, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad); kakih dvanajst niti snutka, Danj.- Mik.; — 2) die Race, Jan.
  82. pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
  83. pàsọ̑ł, -solı̑, f. das Haloidsalz, Cig. (T.), C.
  84. pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
  85. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
  86. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
  87. pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
  88. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  89. pastirı̑čka, f. die Bachstelze, Jan., C., Levst. (Nauk).
  90. pastirína, f. = pastirica 2), die Bachstelze, (pastrina) Polj.
  91. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  92. pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
  93. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
  94. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
  95. pȃstva, f. die Hutweide, Z.
  96. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
  97. pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
  98. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
  99. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  100. pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).

   33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501 34.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA