Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (34.101-34.200)

  1. pahljàv, -áva, adj. fächelnd, leise wehend: pahljavi veter (o zefiru), C.
  2. 1. páhniti, pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
  3. páhuljka, f. = pahavka 3), pahalica 2), (paheljka, paholjka) vzhŠt.- C.
  4. pajȃc, m. der Bajazzo, Cig.
  5. pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).
  6. pȃjčevinast, adj. spinnwebenartig, Cig.; pajčevinasta mrena, die Spinnwebenhaut ( zool.), Cig. (T.); iz enega zlata nakuje se toliko pajčevinastih listov, Zv.
  7. pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.- Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.
  8. pajdášiti, -ȃšim, vb. impf. gesellen, Jan., Mik. (Et.); nav. p. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen; kdor se z volkom pajdaši, mora tudi z njim tuliti, Mur.
  9. pajdížən, -žna, adj. = zgovoren, priljuden, (tudi: fajdižen) Rib.- DSv.
  10. pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).
  11. pájkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Mühlbeutel; — iz nem.
  12. pȃjštvar, -arja, m. kdor si iz pajštve bajto ali hišo napravi, bajtar, Gor., Tolm.
  13. pàk, conj. = pa, aber, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Jap., nk.; kaj pak = kaj pa, Rib.; zdaj pa, kadar hočete, pak naprežem, Jurč.
  14. pākfon, m. kovinska zmes z bakrom, der Pakfong.
  15. páklica, f. = nerazcepljeno poleno, der Prügel, C.
  16. pákličje, n. coll. das Prügelholz, C.
  17. pákljavəc, -vca, m. der Krüppel, vzhŠt.- C.
  18. pàklobučnják, m. paklobučnjaki, Quallenpolypen (hydromedusae), Erj. (Z.).
  19. pakǫ̑dra, f. = izpaka, izpaček, die Abart, C.
  20. pákoł, m. ein kurzer, knotiger Stock, C.
  21. pákost, f. die Widrigkeit, C.; — die Bosheit, Z.; pakosti delati, Böses thun, Vrt.; ( hs., stsl.).
  22. 1. pal, m. 1) der Brandgeruch, Jan.; — 2) die Flockasche, die Loderasche, C., Z.; pal gre na kvišku, Z.; — 3) der Brand an Bäumen, Jan. (H.); (palj?).
  23. 2. pȃl, m. der Schlamm, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — (tudi: pȃl, -ı̑, f., vzhŠt.).
  24. 3. pȃl, m. der Pflock, der Pfahl, Z.; — das Ziel: v pal streljati, Rez.- C.; — prim. it. palo, der Pfahl.
  25. paláča, f. der Palast; — prim. lat. palatium, it. palazzo.
  26. palādij, m. das Palladium (Schutzbild), Cig.
  27. 1. pálast, adj. palasta preja, der an einzelnen Stellen verdickte Spinnfaden, Polj.
  28. 2. pȃlast, adj. morsch: p. les, vzhŠt.- C.
  29. palatīnka, f. eine Art Pelzkragen, die Palatine, Cig.
  30. pȃłčək, -čka, m. dem. palec; 1) das Däumchen; — 2) der Däumling, der Zwerg, Cig., Jan., Valj. (Rad), SlGradec- C.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Cig., Jan., Frey. (F.); — = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus), Cig., C., Erj. (Ž.).; — 4) die Dattelfrucht, Cig., Jan., Slom.- C.; — 5) = reznik, die kurzgeschnittene Rebe, der Zapfen, Nov.; — 6) das Häkchen auf der Gabel des Spinnrades, Gor.
  31. pȃłčən, -čna, adj. Daumen-; — palčno kolo, das Kammrad, Cig.; palčno kolo v mlinu pri žagi, Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; (palčeno k., Cig. [T.]); — Zoll-: palčna mera, das Zollmaß, Cig.
  32. pȃłčič, m. dem. palec; 1) das Däumchen, Mur.; — 2) = stržek, der Zaunkönig, Frey. (F.).
  33. páłčiti, -im, vb. impf. pfuschen, stümpern, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); verze p., Cig.
  34. pȃłčnica, f. die Daumenschraube, der Daumenstock (ein Folterwerkzeug), Jan.; = pl. palčnice, Cig.
  35. pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  36. pȃłčnjak, m. 1) das Daumenleder der Schuhmacher, Gor.; — 2) der obere, kleinere Zacken an der Heugabel, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) ein kleiner Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  37. pàle, adv. = pa le, wieder, Mur., jvzhŠt.; — prim. pa 4).
  38. pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
  39. 2. pȃlək, -lka, m. der Kerzenstummel, Notr.
  40. pȃlən, -lna, adj. schlammicht, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. pal.
  41. pȃlež, m. das Versengen, das Verbrennen, Cig.; die Senge ( bes. an den Weinreben), bewirkt durch einen auf Regen jäh folgenden Sonnenschein, Cig., Jan., M., Dol.; palež je na grozdje padel, Mik.; tudi: der Brand am Getreide, Nov.
  42. paležína, f. = požigavščina, die Brandschatzung, Cig.; paležino naložiti, eine Brandschatzung auflegen, brandschatzen, Cig.
  43. pàli, adv. = pale, pa le, wieder, vzhŠt., ogr.- Let.; — prim. pa 4).
  44. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.- Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
  45. páličica, f. dem. palica; das Stöckchen, das Stäbchen; das Spazierstöckchen: s paličico se igrati.
  46. pálika, f. der Spazierstock, Dol.
  47. 2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
  48. palisāda, f. kol, der Schanzpfahl, die Palissade, V.-Cig., Jan.
  49. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
  50. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
  51. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
  52. páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
  53. páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
  54. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
  55. pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.
  56. páluba, f. das Verdeck, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Zv., Zora; — rus. páluba.
  57. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  58. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  59. pàlužnína, f. das Alkaloid, Cig. (T.), C., DZ.
  60. pȃmčək, -čka, m. dem. pam, Z.
  61. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
  62. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  63. pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
  64. pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
  65. pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
  66. pámetovati, -ujem, vb. impf. 1) im Gedächtnis behalten, sich erinnern, gedenken, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; odkar ljudje pametujejo, seit Menschen Gedenken, Zv.; — 2) klug machen, witzigen: to naj vas pametuje, Svet. (Rok.); — 3) vernünfteln, klügeln, Mur., C.; z umom pametuješ, Bas.
  67. pámetva, f. 1) = pametiva, Cig., C., Gor., vzhŠt.; — 2) die Witzigung: tuje nesreče so naša pametva, Vod. [Izb. sp.].
  68. pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
  69. pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
  70. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  71. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  72. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  73. panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
  74. pánkrt, m. ein uneheliches Kind, der Bankert; — iz nem.
  75. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  76. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  77. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  78. panola, f., Rez.- C., pogl. panogla.
  79. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  80. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  81. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  82. pantomīma, f. dramatična igra s kretanjem in gibanjem telesa, brez govora in petja, die Pantomime.
  83. pánva, f., Št.- Z., C., pogl. ponva.
  84. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  85. pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
  86. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  87. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  88. páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
  89. páperkovati, -ujem, vb. impf., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberkovati.
  90. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  91. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  92. papežı̑ja, f. = papeštvo ( zaničlj.), Krelj.
  93. pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
  94. papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
  95. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  96. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  97. papovína, f. die Eberwurz (carlina acaulis), Josch.
  98. papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
  99. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  100. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.

   33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401 34.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA