z (34.001-34.100)

34001. ovȓšba, f. die Vollziehung, die Realisierung, DZ.
34002. ovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. ovršiti; vollenden, verrichten, vollziehen, C.
34003. 2. ovršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, h. t.- Cig. (T.), nk.; — vse to se je ovršilo (gieng in Erfüllung), Z.
34004. ovrtẹ́ti, -ím, vb. pf. umdrehen: ovrti čašo dvakrat, LjZv.
34005. ovȓtljak, m. ein kleiner Garten, vzhŠt.- Valj. (Rad).
34006. ovŕvčiti, -im, vb. pf. mit Schnüren besetzen, Vrt., Zora.
34007. ovrvı̑təv, -tve, f. die Takelung, DZ.
34008. ovŕžən, -žna, adj. 1) abweislich, Jan.; Cassations-: ovȓžnọ sodišče, das Cassationsgericht, DZ.; — ovržni spis, die Gegenschrift, Jan.; — 2) umstoßbar, widerlegbar, nk.
34009. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
34010. ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.- DSv.
34011. ovsúlja, f. = ovsenica 4), das französische Raigras, Jan., C., Vrt.
34012. ǫ́ža, f. 1) der Strick: odvezovati ože, Levst. (Zb. sp.); prim. ože; — 2) = ozkost, die Enge, Z.
34013. ožȃmnica, f. das beim Ausdrücken des Käses zurückbleibende Wasser, Notr.
34014. ožár, -rja, m. der Seiler, tudi ǫ̑žar: Po cesti mi gresta ožarja dva, Npes.-Vraz; — prim. vožar.
34015. ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.- C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine ( Tolm.), Kras- Štrek. (Let.).
34016. ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
34017. ožȃžje, n. die hölzerne Einfassung der Säge, Cig.
34018. oždẹ́vati, -am, vb. impf. säumen, zögern, Mik., Nov.- C.
34019. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
34020. ožẹmáłən, -łna, adj. zum Ausdrücken, Ringen ( z. B. der Wäsche) gehörig: ožemȃłna kljuka, der Ringhaken, Cig.
34021. ožẹmȃłnica, f. die Auswindmaschine, DZ.
34022. ožẹmálọ, n. 1) eine Vorrichtung zum Ausringen, Cig.; — 2) das Presstuch, Cig.
34023. ožẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen; das Ringen, das Auswinden ( z. B. der Wäsche).
34024. ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
34025. ožę̑mək, -mka, m. 1) das Ausgepresste, der Extract, C.; — 2) das Zusammengepresste, C.
34026. ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
34027. ožę́njenəc, -nca, m. der Verheiratete, nk.; oženjenci, die Eheleute, Z.
34028. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
34029. ožę̑tək, -tka, m. das Ausgedrückte, das Ausgepresste, der Pressrest, Z.; tudi pl. ožetki, C.
34030. ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
34031. ǫ́žga, f. = ožaga, Z.
34032. ožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen, abbrennen; o. kol, Cig.; o. lončenino, Mur.; o. se, sich verbrennen; — ansengen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo ožgalo, Cig.; — o. koga, jemanden abprügeln, Cig.; — 2) = užgati, anzünden, Notr.
34033. ožídniti, -žı̑dnem, vb. pf. ranzig, schimmelicht, faul ("schlatzig") werden, verderben (von Speck, Nüssen, Kastanien, Brot u. dgl.), SlGor.- C.
34034. ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
34035. ožimálọ, n. = ožemalo, das Presstuch, DZ.
34036. ožína, f. die Enge; die Thalenge, Cig., Jan.; rečna o., die Stromenge, Jan. (H.); morska o., die Meerenge, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; zemeljska o., die Erdenge, der Isthmus, Cig. (T.), Jes.
34037. ožíti, -žı̑jem, vb. pf. lebendig werden, C.; aufleben: studenci so zopet ožili, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
34038. ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito ( n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
34039. ožı̑vək, -vka, m. die Belebung, Z.; die Labung, C.
34040. oživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) lebendig werden; wieder aufleben; na razvalinah novina oživi, aus den Trümmern erblüht neues Leben, Mur.; — 2) sich erholen, munter werden, Cig.
34041. oživı̑telj, m. der Beleber, Z.
34042. oživíti, -ím, vb. pf. 1) lebendig machen, zum Leben erwecken; mrtvega o.; — o. se, lebendig werden; — avivieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) wieder aufleben machen, erquicken, erfrischen, beleben: druščino o., Cig.; oglje o., die Kohlen anschüren, Cig.; barve o., die Farben auffrischen, Cig.; o. se, wieder aufleben.
34043. ožívljati, -am, vb. impf. ad oživiti; 1) lebendig machen, zum Leben erwecken, beleben; die Wandlung vornehmen (vom Priester bei der Messe), Cig.; o. se, lebendig werden, sich beleben; — 2) lebhaft, munter machen, beleben, erfrischen, erquicken; (vince) nam oživlja žile, Preš.; — o. se, aufleben; — aufblühen: kupčija se oživlja, Cig.
34044. oživlję́nəc, -nca, m. der zum Leben Erweckte, Cig.
34045. oživljìv, -íva, adj. belebend, erquickend, M.; oživljiva sapa, Vod. (Izb. sp.).
34046. oživotvǫ́riti, -tvǫ̑rim, vb. pf. ins Leben rufen, verwirklichen, Nov., nk.; — hs. iz rus.
34047. ožížniti, -žı̑žnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.
34048. ǫ̑žji, adj. compar. ad ozek.
34049. ožlabudráti, -ȃm, vb. pf. beschwatzen, C.
34050. ožlẹ́biti, -im, vb. pf. abfalzen (bei Tischlerarbeiten), Cig.
34051. ožlę̑rje, n. 1) die Ofenmündung, SlGor.; bes. der obere Theil des Ofenloches, Jan.; — 2) der Spitzensaum am Halstheile des Frauenhemdes, C.; — prim. ožrelje 3).
34052. ožmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, auspressen, Z., C.; — perilo o., die Wäsche auswinden, ausringen, Cig., Jan.
34053. ožnȃrati, -am, vb. pf. besudeln, Z., jvzhŠt.
34054. ožółgəł, -gla, adj. ranzig, C.; — prim. ožolgniti.
34055. ožółgniti, -žȏłgnem, vb. pf. verderben (von Mehl, Nüssen, Kastanien), ranzig (gelb) o. schwammig werden, (ožugniti) vzhŠt.- C.; durch Nässe verderben (vom Holz), C.; — nam. ožolkniti; prim. žolhek.
34056. ožúliti, -im, vb. pf. 1) eine Schwiele verursachen; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ožulil; o. si noge s hojo, sich wund gehen; o. se, sich wund reiben, Schwielen bekommen; o. se z ježo, sich wund reiten; — 2) reibend waschen, abribeln; perilo o., Št.
34057. ožuljenína, f. die aufgeriebene Stelle ( z. B. am Fuß), Cig.
34058. ožvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen; otroku ožvečiti kaj, kar se mu misli v usta dati, Polj.
34059. ožvę́kati, * -am, vb. pf. = ožvečiti, Z., Zora.
34060. ožvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ožvekati, Z.
34061. pa-, praef. ( adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
34062. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
34063. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
34064. pacáti, -ȃm, vb. impf. 1) patzen, klecksen; — 2) pácati, so schlagen, dass es patscht, Št.- Z., C.; — iz nem.
34065. pȃcka, f. 1) der Klecks, der Sudelfleck; — 2) der Kleckser, die Kleckserin; ti si prava packa! — iz nem. Patzen, Batzen.
34066. packáti, -ȃm, vb. impf. patzen, klecksen, sudeln; — iz nem.
34067. pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.
34068. pȃče, adv. = pač, wohl: pače res, Lašče- Levst. (Rok.); freilich, ja wohl: stavim, da si ti zlomil to palico; — pače sem! BlKr.
34069. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
34070. páčenje, n. 1) das Entstellen, das Verderben, das Fälschen; — die Ziererei; — 2) das Hindern, Mur., Dalm.
34071. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
34072. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
34073. pàd, páda, m. das Fallen, der Fall, der Sturz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prosti p., freier Fall, Sen. (Fiz.); — das Gefälle, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
34074. pádalica, f. 1) = past, die Falle, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fallthüre, Kr.- Valj. (Rad); die Fallbrücke, Jan.; — 3) = polzka pot, Fr.- C.
34075. padȃłnica, f. die Fallmaschine, Jan., DZ.; — der Fallschirm, Cig.
34076. padálọ, n. die Fallmaschine, Sen. (Fiz.); der Fallschirm, Cig. (T.).
34077. pádar, -rja, m. der Bader; — der Arzt; — iz nem.
34078. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
34079. pádav, adj. 1) hinfällig, Cig.; — 2) padava bolezen, die Fallsucht, die Epilepsie, Rihenberk- Erj. (Torb.).
34080. pádavica, f. die Fallsucht, die Epilepsie, Habd.- Mik., Mur., Jan., DZ., Rihenberk- Erj. (Torb.), BlKr.
34081. pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
34082. pádeč, adj. padeča bolezen, die Fallsucht, Dict., BlKr.- M.; = padeča nevolja, BlKr.- M.; tudi samo: padeča, Jan.; padeča ga meče, BlKr.- M.
34083. padẹ́vati, -am, vb. impf. = padati, zu fallen pflegen, Mik., Notr.- Erj. (Torb.).
34084. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
34085. padljìv, -íva, adj. labil ( phys.), Cig. (T.); p. položaj, labile Lage, Sen. (Fiz.).
34086. pȃdnica, f. das Fallnetz, die Schnappe, Cig.
34087. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
34088. padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).
34089. padvȃnka, f. oblačilo iz padvana, M.
34090. padvȃnski, adj. kar je iz padvana: padvanska suknja = padvanka, Nov.- C.
34091. páglav, adj. zwerghaft, C.; Grdobe grde, paglave! (o hudobnih dečkih), Levst. (Zb. sp.).
34092. páglavka, f. ein kleines Mädchen, die Zwergin, Cig.
34093. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.
34094. pàgọ̑vor, m. das Nachwort, Zv.
34095. 1. pȃh, m. 1) der Qualm, der Dunst: tak pah prihaja iz kuhinje, jvzhŠt.; — 2) = bandero, BlKr.; ( prim. 1. pahati).
34096. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
34097. 1. paháč, m. der Windmacher, der Stutzer, Mur.
34098. 1. páhati, pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide ( z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče- Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.
34099. pahljáč, m. 1) = pahljača, Cig., Zora; — 2) der Venusfächer (gorgonia), Erj. (Z.).
34100. pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.

   33.501 33.601 33.701 33.801 33.901 34.001 34.101 34.201 34.301 34.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani