Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (33.401-33.500)

  1. orẹ̑ščək, -čka, m. dem. orešek, orešec; 1) eine kleine Walnuss, ein kleiner Walnussbaum; — die Muscatnuss, Valj. (Rad); — divji o., die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Medv. (Rok.); — 2) = stržek: orešček ali stržek je prifrčal in se skril pod ostrešje, LjZv.
  2. orẹ̑šji, adj. Walnuss-: orešji tat, Zv.
  3. ǫ́rẹžnik, m. ein Schneidemesser mit zwei Handhaben, Mur., Cig., Met.; das Reifmesser, Cig.; = rezilnik, Svet. (Rok.).
  4. orgān, m. ustrojen del žive celote, ustroj, das Organ; osnovni, sestavljeni organi, Elementar-, zusammengesetzte Organe, Erj. (Som.); — (o človeškem glasu, o časniških glasilih itd.); osrednji o., das Centralorgan, DZ.
  5. orgānski, adj. ustrojen, organisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; organsko se razvijati, Str.
  6. ǫ̑rgle, -gəl, f. pl. die Orgel; na orgle igrati; orgle prebirati, die Orgel spielen, Guts., Mur., Cig., Jan.; zna na o., er versteht das Orgelspiel, Guts.; orgle pojo, die Orgel lässt sich vernehmen, wird gespielt.
  7. orglíšče, n. das Orgelchor: v cerkvi stati pod orgliščem pri velikih vratih, Levst. (Zb. sp.).
  8. origināl, m. izvirnik, prvopis, das Original.
  9. originālən, -lna, adj. izviren, Original-, originell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  10. originālnost, f. izvirnost, die Originalität, Cig., Jan., nk.
  11. orísati, -rı̑šem, vb. pf. zeichnen, beschreiben: oriši s to šibo okolo sebe ris, Jurč.
  12. órja, f. das Ackern, Mur., Mik.; ob orji, zur Zeit des Ackerns, Cig.
  13. orjašíca, f. der Zirmet (tordylium), C.
  14. orkēstər, -stra, m. prostor v gledališču med odrom in pritličjem, odločen za godbo, godčevski zbor, das Orchester, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  15. ǫ́rkljič, m. neko bajeslovno bitje: o. ima rdečo kapico, po noči se vozi po vodi in poje, Solkan- Erj. (Torb.).
  16. ǫ́rlji, adj. Adler-, Cig., Šol.; orlje gnezdo, Šol.; orlja plemena, Levst. (Nauk).
  17. orlǫ́vski, adj. Adler-: Orlovska levovska Prijazen velja, Vod. (Pes.).
  18. ormár, -rja, m. = omar, Mur., Zora.
  19. ormárič, m. das Kästchen: nočni o., der Nachtkasten, DZ.
  20. orǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: koruzo o., Cig.; (Nüsse) aus der grünen Schale nehmen, schlauen: orehe o., Cig.
  21. orǫ̑d, m. das Werkzeug, Mur., Cig., Jan., Mik.
  22. orodár, -rja, m. der Werkzeugfabrikant, Cig., Jan., C., Bes.
  23. orǫ̑dək, -dka, m. das Werkzeug, Mur.; — das Organ, Mur., Jan., C.
  24. orǫ̑dən, -dna, adj. Zeug-: orodni les, das Zeugholz, C.
  25. orodíšče, n. das Zeughaus, V.-Cig.
  26. orǫ̑dje, n. das Werkzeug, das Instrument; coll. die Werkzeuge, das Zeug, die Geräthschaften; risalno o., das Reißzeug, Jan.; hišno o., das Hausgeräth, die Möbeln; (tudi: orọ̑dje, Dol.).
  27. orǫ̑dnica, f. die Zeugkammer, die Geräthskammer, die Rüstkammer, Cig., C., Levst. (Pril.); — das Zeughaus, Cig.
  28. orǫ̑dnik, m. 1) = orodar, der Werkzeugverfertiger, C.; — 2) der Geräthkasten, Cig.; — 3) der Instrumental ( gramm.), Jan.
  29. orǫ̑dovati, -ujem, vb. impf. poltern, C.; = nemir delati, razbijati, Kras- Erj. (Torb.); orọ̑dovati, Štrek.
  30. orǫ́kati, -am, vb. impf. singen, wie die Hirten dem Vieh zusingen, Guts., Jarn., Mur., Cig.
  31. orokavíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Handschuhe anziehen, C.; z orokavičeno roko je vmes posegla diplomatija, SlN.
  32. orosíti, -ím, vb. pf. bethauen, benetzen.
  33. oroslȃn, m. = lev, Guts., Mur., Cig., Jan.; — prim. tur. arslan, madž. oroszlány, Mik.
  34. orǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Zora, Bes.
  35. oroženẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Horn werden, hornicht werden, Cig.
  36. orožíšče, n. der Waffenplatz, Mur., Cig., Jan.; — die Waffenkammer, C., Jap. (Sv. p.); — das Zeughaus, V.-Cig.
  37. oróžje, n. die Waffe; coll. die Waffen; zgrabiti (za) o., zu den Waffen greifen; pod o. poklicati, einberufen, Levst. (Pril.); biti pod orožjem, unter Waffen stehen, Cig.; v orožje devati vojsko, das Heer mobilisieren, Levst. (Nauk); = vojake v orožje klicati, Jan. (H.); — orožjè, ogr.- Valj. (Rad), orǫ̑žje, Dol.
  38. orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.
  39. orožnı̑štvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
  40. orság, m. das Reich, kajk.- Valj. (Rad); — iz madž.
  41. orúžiti, -rȗžim, vb. pf. entkörnen: o. koruzo, C., jvzhŠt.; aushülsen ( z. B. Bohnen), Jan. (H.); ausschlauen, schälen: orehe o., Cig., Jan.
  42. ǫ̑s, -ı̑, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; ( prim. ost).
  43. ósa, f. die Wespe; lesna o., die Wiesenholzwespe (sirex gigas), navadna o., die gemeine Wespe (vespa vulgaris), peščena o., die Sandwespe (ammophila sabulosa), Erj. (Ž.); borova o., die Kieferblattwespe (tentredo pini), Jan., C.
  44. osàd, -sáda, m. 1) der Ansatz ( z. B. einer Frucht), C.; — 2) = prisad, C.
  45. osadíti, -ím, vb. pf. = obsaditi, bepflanzen: vrt o., Cig., M.
  46. osájati, -am, vb. pf. s sajami namazati, Cig.
  47. osȃma, f. die Vereinsamung, die Isolation, Cig. (T.), Zora.
  48. osámiti, -im, vb. pf. einsam machen, isolieren, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
  49. osámljenəc, -nca, m. der Vereinsamte, der Vereinzelte, SlN.
  50. osamníca, f. soba o., das Isolierzimmer, Levst. (Pril.).
  51. osamosvẹ́stiti, -svẹ̑stim, vb. pf. zum Selbstbewusstsein bringen: o. koga, se, Cig. (T.).
  52. osamosvǫ̑jenka, f. die Emancipierte, Zv.
  53. osamosvǫ́jiti se, -svǫ̑jim se, vb. pf. sich emancipieren, Cig. (T.), Zv.; osamosvojena ženska, ein emancipiertes Frauenzimmer, Zv.
  54. 1. ǫ̑sast, adj. 1) einer Spitze ähnlich, spitzig, scharf, Z., C.; — 2) = zadirčen, bissig, Cig.
  55. osàt, -áta, adj. spitzig, scharf, stechend: V to stran ves gladek, v drugo stran osat, Levst. (Zb. sp.); osata baba, ein bissiges Weib, Mik.; osat pogled, osat glas, Let.
  56. oscánica, f. die Herbstzeitlose, Jan., C.
  57. oscávati, -am, vb. impf. ad oscati, Z.
  58. osčájati, -jam, -jem, vb. impf. tudi: o. se, = muditi se, obotavljati se, zaudern (govori se: oščajati [se]), Podkrnci- Erj. (Torb.); = očajati se, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. čajati, warten.
  59. osebẹ́jnik, m. = osebenjik, Levst. (Zb. sp.).
  60. osę̑bək, -bka, m. 1) das Individuum, C.; — die Individualität, C.; — 2) das Subject ( gramm.), Jan.; — 3) der Besitzer einer kleineren Hube, Mik.; der Halbhüfner, Bes.
  61. osebẹ́njəc, -nca, m. = osebenjek, (osebenec) Jan., Zv.
  62. osebẹ́njək, -njka, m. der Inwohner, jvzhŠt.; — der Besitzer einer kleinen Hube, (osebejek) Mik.; tudi: osebẹ̑njək, Dol.
  63. osebẹ́njstvọ, n. die Inwohnerschaft, das Inwohnerwesen, Z.
  64. osebẹ́njščina, f. die Inwohnerschaft, jvzhŠt.
  65. osebílọ, n. der Isolator ( phys.), C., Sen. (Fiz.).
  66. osebína, f. die Eigenheit, Zora.
  67. osebítən, -tna, adj. sonderlich, Z.
  68. osebı̑təv, -tve, f. die Absonderung, DZ.
  69. osę́biti, * -im, vb. pf. absondern, separieren, isolieren, Cig. (T.), DZ., Erj. (Izb. sp.), Notr.- Levst. (Nauk); osebi mladička in enega hrani z uborno krmo, LjZv.; hišo o., ein Haus contumacieren, Levst. (Nauk); osebljeno se nositi, zurückgezogen leben, LjZv.; — individualisieren, Jan.
  70. osebı̑tost, f. die Besonderheit, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  71. osę̑bje, n. das Personale, Cig., Jan., nk.; služabno o., das Dienstpersonale, DZ.
  72. osę́bljenost, f. die Vereinsamung, die Isoliertheit, LjZv.
  73. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
  74. osebọ́jnik, m. eine Person, die einzeln ihre eigene Wirtschaft führt, der Eigenbrötler, Cig.; — prim. osebujnik.
  75. osebȗjək, -jka, m. der Privatbesitz, der Privatantheil an einem Besitz (tudi: osebojek), BlKr.; das Ausgedinge, Cig., Jan., Nov., Mik.
  76. osebújən, -jna, adj. abgesondert, Privat-: osebujno premoženje, das Privatvermögen, BlKr.- M.; osebujna pravica, das Privatrecht, DZ.; ein besonderer, Habd.- M., ogr.- C.; — pogl. osebojen (kakor "kuliko" nam. "koliko", C.?).
  77. osẹ̑čək, -čka, m. der Prügel, C.; pobiti koga z osečki, Zv.; palica, oseček, kol pri nas poje, Zv.
  78. osẹ̑čnik, m. der Querbalken im Dachgerüst, Cig., Z.
  79. osẹ́dniti, -im, vb. pf. auf dem Rücken wundreiben: o. konje, C.; — osednil se je, dobil je ran po hrbtu, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, Dol.- Levst. ( LjZv.); — prim. sedno.
  80. osẹ̑dobi, adv. um diese Zeit, jetzt, BlKr.- M., Navr. (Let.).
  81. osəhə̀ł, -hlà, adj. trocken, Jan.; osehla ropa (šota) plava na vodi, Erj. (Min.); po osehlih tleh, Levst. (Močv.); dürr, Hal.- C.; — osehle prsi, versiegende Brüste, Dalm.; o. človek, ein magerer Mensch, Z.; osehlo lice, Jurč.
  82. osẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) = obsejati, besäen, M.; izorješ, oseješ, požanješ, Jsvkr.; — 2) moko o. (= presejati), das Mehl sieben, Npes.-Vraz.
  83. osẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) die Hürde, die Pferche, Cig., Jan., C., Gor.- M., Goriš.- Mik.; zlezel je na osek (ósẹk) in se zaril v mrvo, Andr.; — 2) die hölzerne Brunneneinfassung, der Brunnenkasten, C.; = pl. oseki, ogr.- C.; studenčni oseki, vzhŠt.; — 3) ein gelichteter Berg, C.; — 4) = oseka, Cig., Jan., C.
  84. 2. osę́kəł, -kla, adj. trocken: osekli žganci, Svet. (Rok.); osekla pot, Z.; — prim. 2. osekniti.
  85. 2. osę́kniti, -sę̑knem, vb. pf. trocken werden, Z.; po dežju je hitro oseknilo, Svet. (Rok.), BlKr.; — prim. stsl. osęknąti, vertrocknen.
  86. ósəł, -sla, m. 1) der Esel; tudi psovka; divji o., der Waldesel, Cig., Jan.; morski o., der Stockfisch, C.; — osle moliti ali kazati komu, die ausgestreckten Finger der Hand, den Daumen an die Nase gedrückt, zeigen und so verhöhnen; — 2) eine Vorrichtung zum Holztragen, C.; — 3) die hölzerne Moströhre am Weinpressboden, C.
  87. ǫ́səm, num. acht; ob ósmih, um acht Uhr; pol osmih je, es ist halb acht Uhr; z osmimi se voziti, achtspännig fahren, Cig.
  88. osẹ̑mci, m. pl. = ozemci, Mur., Cig., Jan.
  89. ǫ́səmdeset, num. achtzig.
  90. osəmdesetę̑r, num. achtzigerlei; — osemdesetero glav živine, achtzig Stück Vieh.
  91. osəmdesetę̑rən, -rna, adj. achtzigfach.
  92. osəmdesetę̑rica, f. eine Zahl von 80 Stück, Cig.
  93. ǫ́səmdeseti, num. der achtzigste.
  94. osəmdesetíca, f. der Achtziger, Cig.
  95. osəmdesetína, f. der achtzigste Theil.
  96. osəmdesetı̑nka, f. das Achtzigstel.
  97. ǫ́səmdesetkrat, adv. achtzigmal.
  98. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
  99. osəmdesetlẹ́tən, -tna, adj. achtzigjährig.
  100. osəmdesetlẹ̑tnica, f. das achtzigjährige Jubiläum.

   32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401 33.501 33.601 33.701 33.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA