z (33.001-33.100)

33001. omę̑tica, f. nekak šev, die Endelnaht, Senožeče, Lašče- Erj. (Torb.); na ometico šivati, zwei Stücke so zusammennähen, dass der Faden nach außen über die beiden Ränder geschlungen wird, Levst. (Rok.).
33002. omę̑tih, m. 1) der Kehrwisch, Jan., C., Danj.- Mik., jvzhŠt.; — 2) der Maurerpinsel, Mur.
33003. omę̑tljaj, m. die Grenzfurche, Cig., Jan.
33004. omę́tovina, f. zusammengefegtes Mehl ( z. B. in der Mühle), Gor.
33005. omę́vati, -am, vb. impf. ad ometi; klasje o., die Ähren durch Zerreiben entkörnen, Mik.
33006. omẹ́žiti, -im, vb. pf. die Rinde so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; tudi: omẹžíti, Dol.
33007. omikȃłnica, f. die Hechel, Mur., C.; — = greben za mikanje volne, C.
33008. omikȃłnik, m. = greben za mikanje volne, C.
33009. omikovȃłnica, f. die Bildungsanstalt, DZ.
33010. omikováti, -ȗjem, vb. impf. 1) hecheln, Z.; — 2) bilden, ausbilden, Cig., nk.
33011. omíliti se, -im se, vb. pf. o. se komu, jemandem lieb werden, Cig.; sich bei jemandem beliebt machen, sich einschmeicheln, Jan.; kar se omili, ne omrzne, Jan. (Slovn.).
33012. omíljati se, -am se, vb. impf. ad omiliti se; o. se komu, jemandem schmeicheln, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, Jan.
33013. omilodáriti, -ȃrim, vb. pf. mit Almosen beschenken, Z.
33014. omı̑slək, -səłka, m. die Anschaffung, M.; veliko zapraviti z dragimi omiselki pri hiši, Jap. (Prid.).
33015. omislı̑təv, -tve, f. die Anschaffung, DZ.
33016. omísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) anschaffen, beischaffen; konja si omisliti; — 2) versorgen: Bog je svet omislil s solncem, Krelj; omišljen z vso potrebo, Trub.; o. se za dve, tri leta, Trub.; oskrbeti in omisliti se, "sich versorgen und bedenken", Trub. (Post.).
33017. omlàd, -mláda, m. ein junger Zweig, der Schössling, C., Bes., Polj.; brestovi omladi so goli in prazni, Vrt.
33018. omlȃdək, -dka, m. = omlad m., einjähriger Zweig, der Schössling, C., M.
33019. omládən, -dna, adj. jugendlich, Jan., Svet. (Rok.); jung und zart: omladna koža (mladih ljudi), Ig; — v pomladi se obleče breza z omladnim zelenjem, Jurč.
33020. omladẹ́vati, -am, vb. impf. ad omladeti, Z.
33021. omladíti, -ím, vb. pf. 1) jung machen, verjüngern; o. se, jung werden, Cig.; — auffrischen, Cig.; — 2) drobnica se je uže omladila, das Kleinvieh hat schon Junge geworfen, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 3) abliegen lassen, Cig.; omlajene hruške, LjZv.; — rösten: o. konoplje, Let.
33022. omlȃdje, n. coll. junge Zweige, C.
33023. omlájati, -am, vb. impf. ad omladiti; verjüngen, Z., Let.
33024. omlajeváti, -ȗjem, vb. impf. = omlajati, verjüngen, Z.
33025. omlajíti, -ím, vb. pf. mit Schlamm überziehen, C.
33026. omlę́dən, -dna, adj. widerlich süß, fade schmeckend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lašče- Levst. (Rok.); — pren. fade: ta dušna paša je bila precej prazna in omledna, LjZv.; omledno skovan ogovor, Levst. (Zb. sp.).
33027. omlẹ́sti, omółzem, vb. pf. = omolsti, Z.
33028. omóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) überwältigen, Cig., M.; spanje ga je omoglo, Cig.; — 2) omoči si, sich behelfen, vzhŠt.- C.; = o. se, BlKr.- M.; — 3) o. koga, bestärken, C.
33029. omóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. benetzen, anfeuchten, Mur., Cig., Jan.; grlo si o., Cig.; — eintunken, Cig., Jan.
33030. omółsti, -mółzem, vb. pf. abmelken, Z.
33031. omoríti, -ím, vb. pf. absengen (o mrazu), C.; mrzla sapa omori žito, Cig.
33032. omotáti, -ȃm, vb. pf. 1) um etwas herumwickeln; o. se, sich um etwas schlingen; — 2) umwickeln, umwinden, bewickeln; s sukancem o. kaj, etwas überzwirnen, Cig.
33033. omǫ̑tica, f. 1) der Schwindel, der Taumel, die Betäubung; — 2) betäubender Fischköder, Cig., Lašče- Levst. (M.), Gor.; ribe loviti z omotico, Levst. (Nauk); — 3) der Taumellolch (lolium temulentum), Z.; sama o., nič zdravega zrnja, Slc.
33034. omǫ̑tičav, adj. dem Schwindel unterworfen, Bolc, Soča- Erj. (Torb.), Rut. (Zg. Tolm.).
33035. omǫ̑tičən, -čna, adj. 1) schwindelig, betäubt; omotični in omamljeni, Krelj; — 2) Schwindel erregend, betäubend: omotična vročina, Cig.; Gospod je omotičen duh mej nje izlil, Dalm.
33036. omǫ̑tičnost, f. der Zustand des Schwindels, die Betäubung.
33037. omǫ́titi, -im, vb. pf. schwindelig machen, betäuben, Cig., Jan., Cig. (T.), Let.; — irre führen, Z.
33038. omožę́nka, f. ein verheiratetes Frauenzimmer, Mur.
33039. omoževáti, -ȗjem, vb. impf. ad omožiti = možiti, (Frauenzimmer) verheiraten, Z.
33040. omrážati, -am, vb. impf. ad omraziti, Jan. (H.).
33041. omrẹ́niti se, -im se, vb. pf. sich dünn bewölken, Jan., Z.
33042. omrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. absterben (o udih), Z.; omrl, gelähmt, Bes.; — schlapp werden (o rastlinah): od mraza ali vročine o., C.; — omrl, schlapp, träge, C.
33043. omrẹ́žiti, -im, vb. pf. 1) umgarnen, umstricken, Mur., Cig., Jan.; Omrežiti — ga želi, Preš.; — mit einem Netz versehen, Cig.; — 2) umgittern, begittern, vergattern, Mur., Cig., Jan.
33044. omrẹ̑žje, n. 1) das Netzwerk, Cig., Jan.; — das Netz ( techn., math.), Cig. (T.); o. rek, das Flussnetz, Cig. (T.); železnocestno o., das Eisenbahnnetz, DZ.; — 2) das Gitter, das Gitterwerk, Mur., Cig., Jan.; lukati skozi o., Schönl.- Valj. (Rad).
33045. omŕkniti, -mȓknem, vb. pf. sich verdunkeln (von der Sonne oder dem Monde), Z.
33046. omrsȃvəc, -vca, m. der Schnäpper (ein Werkzeug zum Aderlassen oder Schröpfen), Mur.- Cig.; puščati z omrsavcem, (omrzalcem) Strp.; — die Zunge (der Losdrücker) am Gewehr, vzhŠt.- C.; — prim. mrsalo.
33047. omŕsiti, -im, vb. pf. losdrücken ( z. B. ein Gewehr), Mur., C.; — o. se, losgehen (o puški), Mur.- Cig.
33048. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
33049. omŕsniti se, -mȓsnem se, vb. pf. die Faste brechen, Z., Mik.; — sich letzen, Ip.- Mik.
33050. omršavẹ́ti, -ím, vb. pf. mager o. hager werden, Cig., Jan., C., DZ.
33051. omrtvẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. pf. = otrpniti, absterben, erstarren, gelähmt werden, Jan., Podkrnci- Erj. (Torb.); — in der Thätigkeit erlahmen, im Eifer nachlassen, Podkrnci- Erj. (Torb.); omrtveli so po mnogih trudih, SlN.; omrtvela samosvest, Zv.
33052. omrtvíca, f. die Lähmung, Jan.; neka svinjska bolezen, kadar prasetu zadnje noge "omrtve", SlGosp.
33053. omrtvoȗdba, f. die Lähmung, Mur., DZ.; (-tvudba, Mur.; — -tudba, Cig.).
33054. omrtvoúditi, -ȗdim, vb. pf. lähmen, Mur., DZ.; (-tvuditi, Mur.).
33055. omuhávati se, -am se, vb. impf. zudringlich den Hof machen: okoli gospic se omuhavajo nagizdani gospodičiči, Erj. (Izb. sp.).
33056. omúliti, -im, vb. pf. abstumpfen, Ip.- Mik.; der Spitzen, Ecken, Hörner u. dgl. berauben, Cig.; o. si roge, die Hörner abstoßen o. verlieren, Cig., C., Notr.; = o. se, Jan.; o. drevo, den Gipfel eines Baumes beschneiden, Cig.; tudi: die Blätter des Baumes abstreifen, abblättern, Cig., Jan.; — abfressen, abweiden: živina omuli mlade hrastiče, Nov.; omuljene ledine, Zv.; — vinograd o., den Weingarten jäten, Cig.; — omuljen, stumpf, Jan.; ohne Hörner, ohne Bart, ohne Blätter, C.
33057. omúšičnik, m. das Ziehpflaster, das Blasenpflaster, Mur.- Cig., Jan.
33058. omúžiti, -im, vb. pf. o. šibo, die Rinde von einem saftigen Zweige ganz ablösen, Cig.
33059. 1. òn, óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren ( bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.- Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.- Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.- Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.- Mik.; ( gen.: da je sestre! Met.- Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).
33060. onȃdva, onẹ̑dvẹ, gen. njiju, pron. sie zwei.
33061. onáv, adj. = onegov, C., Z.
33062. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
33063. ọ̑ndan, adv. = on dan, neulich, BlKr., jvzhŠt. (oni dan, Dict.).
33064. ondánšnji, adj. von neulich, Z.; Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
33065. ȏndẹšnji, adj. dortig, Cig., Jan., jvzhŠt.
33066. ondǫ̑d, adv. = onod, dort herum, auf jenem Wege; od ondod, von dort; ȏndod, jvzhŠt.
33067. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
33068. ondȗkajšnji, adj. = ondešnji, M., Z., DZ.
33069. onečę́diti, -čę̑dim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen, besudeln.
33070. onečę̑ja, f. die Verunreinigung, ZgD.
33071. onečę́jati, -am, vb. impf. ad onečediti; verunreinigen, Z.
33072. onẹ̑gati, -am, vb. impf. etwas thun, was man nicht sagen kann oder will, das Ding da thun (nadomešča lahko vsak glagol, katerega ali nečemo ali ne moremo izreči), Mur., Cig., Jan., C., Notr.- Levst. (Rok.).
33073. onẹgáv, adj. 1) von der gewissen Beschaffenheit, Cig.; — 2) dem gewissen o. dem Ding da gehörig: poznaš onegavo hčer? Mur.; onegava krava, die Kuh des Dings da (dessen Name uns nicht einfällt), Mik.; pogl. onegov.
33074. onẹgáviti, -ȃvim, vb. impf. das Gewisse thun, reden, treiben (was man nicht sagen kann o. will); treiben: moram iti gledat, kaj kàj onegavijo družina moja in tlačani, LjZv.; kaj bi onegavil! was braucht man da Umstände zu machen! Z.
33075. onegǫ́diti, -gǫ̑dim, vb. pf. ekelhaft machen, beschmutzen, Cig.
33076. onẹ́gov, adj. dem Ding da, dem gewissen (dessen Name uns eben nicht einfällt) gehörig, Mur., Jan., C., BlKr., jvzhŠt.; onegov fant, BlKr., jvzhŠt.
33077. onemȃgati, -am, vb. impf. ad onemoči, von Kräften kommen, kraftlos werden, erlahmen, erliegen, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; (rabi se tudi kot vb. pf.).
33078. onẹ́miti, -im, vb. pf. zum Schweigen bringen: (Geschütze) demontieren, Jan.
33079. onẹ́n, adj. von der gewissen (deren Namen ich nicht nennen kann oder will): onene besede, Z.
33080. onenáditi, -nȃdim, vb. pf. = iznenaditi, C.
33081. oneslániti, -slȃnim, vb. pf. entsalzen, Cig.
33082. onesnážiti, -snȃžim, vb. pf. verunreinigen, beschmutzen.
33083. onesrečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad onesrečiti, Z., nk.
33084. onesrę́čiti, -srę̑čim, vb. pf. unglücklich machen, Cig. (T.), Z., nk.
33085. oneškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. unschädlich machen, DZ.
33086. oneužitílọ, n. das Denaturierungsmittel, DZ.
33087. oneužítiti, -žı̑tim, vb. pf. = neužitno storiti, denaturieren, DZ.
33088. 2. oní, oná, onọ́, gen. onẹ́ga (onẹgá), onẹ́, pron. der gewisse, der Ding da, den ich im Augenblicke nicht nennen will o. kann, Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Rok.), Dol.; to je ona! das sind faule Fische! V.-Cig.; prazna ona! Larifari! C.; ("onẹgá" se tudi kot nominativ rabi: onega [onga] mi je rekel, Gor., Ig); — prim. ona, one.
33089. ọ̑nkrat, adv. = neulich, Z., jvzhŠt.
33090. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
33091. onǫ́j, adv. letzthin, neulich, C., Št.
33092. onọ̑lik, adj. so groß, gleich groß, C., Dalm.; onoliko, kolikor, dieselbe Quantität, wie, Jan., Cig. (T.), DZ.
33093. onomatopojı̑ja, f. posnemanje naturnega glasu z besedo, sličnoglasje, die Onomatopöie, Cig.
33094. ọ̑nostran, praep. c. gen. jenseits, Levst. (Rok.), nk., (unostran) Jan.; onostran morja, Erj. (Izb. sp.).
33095. ònti, adv. = anti, C., Mik., vzhŠt.; onti pa (ontipa), ja freilich, allerdings, SlGor.- C.
33096. onúča, f. der Schuhfetzen, der Fußfetzen, Mik., Vreme, Hrušica, Bolc- Erj. (Torb.), BlKr.; (vnuča, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. [Rad]).
33097. opáberkovati, -ujem, vb. pf. o. vse vinograde, in allen Weingärten die Nachlese abhalten, (opap-) jvzhŠt.
33098. opačína, f. der Fehler, C.; pregrehe in opačine, ZgD.; der Excess ( phil.), Cig. (T.); ( hs.).
33099. opȃdək, -dka, m. 1) v opadek, zum Nachtheil: premenil je pevec le nekoliko besed, pa sebi in jeziku v opadek, Levst. (Zb. sp.); — 2) opadki = odpadki, Valj. (Rad).
33100. opadína, f. der Fallfleck ( z. B. am Obst), Cig.

   32.501 32.601 32.701 32.801 32.901 33.001 33.101 33.201 33.301 33.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani