Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (32.201-32.300)

  1. odrjúti, -rjóvem, vb. pf. brüllend erwidern, Levst. (Zb. sp.).
  2. ǫ́drnica, f. das Gerüstbrett, Notr.; — deska, na kateri tisti stoji, ki snopje v kozolec deva, Notr.
  3. odrǫ̑bək, -bka, m. ein vom Baumstamme abgehacktes Stück, der Holzstummel, Z., C.
  4. odrǫ̑čən, -čna, adj. 1) rechtsgehend: odrǫ̑čni vol, konj, Cig., Z., Št.; — 2) entlegen, unbequem gelegen, unbequem; — 3) ungeschickt, plump, Cig.; — garstig, C.; — unangenehm, C.
  5. odročíti, -ím, vb. pf. = izročiti, Mur., Cig.
  6. odròd, -rǫ́da, m. 1) die Abkunft, Mur.; nebeškega odroda, Ravn.; — der Stamm, Mur.; Adam je grešnega odroda oče bil, Ravn.; slavni odrod ubogih žrtev, Zv.; — 2) (po nem.) die Abartung, Cig.; — die Spielart, Cig.
  7. odrodíti, -ím, vb. pf. 1) aufhören Früchte zu tragen: drevesa so že odrodila, Pirc; — 2) o. se, entarten, abarten, Mur., Jan.; (po nem.).
  8. odrojíti, -ím, vb. pf. 1) schwärmend entfliegen, entschwärmen, Cig., Levst. (Beč.); — 2) aufhören zu schwärmen, ausschwärmen: odrojil je panj, Cig.
  9. odropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. 1) sich polternd entfernen, wegrumpeln; — 2) aufhören zu poltern.
  10. odrožljáti, -ȃm, vb. pf. 1) klirrend, rasselnd sich entfernen; — 2) aufhören zu klirren.
  11. odȓsati, -sam, vb. pf. abwetzen, Cig.
  12. odŕsniti, -dȓsnem, vb. pf. ritzen, Jan.; o. se, sich ritzen, Z.
  13. odrtína, f. 1) die Schindwunde; — 2) ein abgeschundenes Thier, Z.
  14. odrtník, m. der Schinder ( fig.): o. ubozih ljudi, Krelj; o. ubozih sirotic, Jsvkr.; — der Wucherer.
  15. odrúšiti, -rȗšim, vb. pf. losbrechen: kamen o. od zidu, Bes.
  16. odrváti, -rújem, vb. pf. wegreißen, Levst. (Zb. sp.).
  17. odsamsebe, adv., nam. sam od sebe, von selbst, aus freien Stücken, vzhŠt.- C.
  18. odsamsebič, adv. = odsamsebe, vzhŠt.- C.
  19. odsę̑bnica, f. die Retirade, C.; — der Leibstuhl, Jan., DZ.
  20. odsẹ̑čək, -čka, m. kar se odseka, das Abhäcksel, C.; das Abschnitzel, Cig.
  21. odsẹ́či, -sẹ́čem, vb. pf. 1) wegmähen, Cig.; — 2) odsečen, kurz angebunden, kratkih in ujedljivih besedi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) = odsekati, Jsvkr.
  22. odsẹ́dati, -am, vb. impf. ad odsesti; 1) vom Sitz steigen, absitzen, Cig., Jan., SlN.- C.; — 2) o. se, gut vonstatten gehen, einen guten Fortgang nehmen, Cig., Jan., M., C.; delo se odseda, Kr.; kako se ti bo to kaj odsedalo? Nov.; schnell zurückgelegt werden, pot se ji je odsedala, da je bilo kaj, LjZv.
  23. odsẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durch Sitzen abbüßen, absitzen: kazen o., Cig., DZ.; ječo o., C.; — 2) aufhören zu brüten, Cig.
  24. odsẹdẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsedeti: absitzen: o. kazen, DZ.
  25. odsẹhdȏb, adv. = odsehmal, Z.
  26. odsẹ̀k, -sẹ́ka, m. 1) das Abhauen, das Abhacken, Cig.; — die Section ( math.), Cig. (T.); — 2) das Abgehackte: der Abschnitt, das Segment ( math.), Cig. (T.), C., Cel. (Geom.); — 3) die Section (eine Unterabtheilung eines Ausschusses), Cig., nk.; odbor je izvolil odseke, nk.
  27. odsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. abhacken, abhauen; o. komu glavo; psu rep o.; vejo o.; kos železa o.; — o. se = odrezati se, frisch antworten, sich auszeichnen, Z.
  28. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
  29. odséliti se, -sę́lim se, vb. pf. wegsiedeln, auswandern, C., Let.; ausziehen, Jan.
  30. odseljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad odseliti se; wegsiedeln, Z.
  31. odsənjmováti, -ȗjem, vb. pf. aufhören zu markten, ausmarkten, (odsejm-) Cig.
  32. odsẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. absitzen, absteigen, Cig., Jan., nk.
  33. odsẹ̀v, -sẹ́va, m. der Widerschein, der Reflex, der Abglanz, Cig. (T.), C., nk.
  34. 2. odsẹ́vati, -am, vb. impf. ad odsejati; daran sein, das Säen zu vollenden, M.
  35. odsíčati, -ím, vb. pf. sich zischend entfernen, Cig.
  36. odsijáti, -sı̑jem, vb. pf. zu widerstrahlen anfangen, reflectiert werden, Cig. (T.).
  37. odsíkniti, -sı̑knem, vb. pf. wegspritzen, Cig.
  38. odskakováti, -ȗjem, vb. impf. ad odskočiti; wegspringen; iskre odskakujejo, Funken sprühen, Cig.; — zurückspringen, Cig.; abprallen, žoga odskakuje od tal.
  39. odskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. sich durch einen Sprung entfernen, wegspringen; o pravem času sem odskočil, da se ni voz na me zvrnil; udaril sem po kamenu, in velik kos je odskočil; — možje so bili uže odskočili od prvega pogovora, Jurč.; — zurückspringen, zurückfahren; zurückprallen, abprallen; žoga je visoko od tal odskočila.
  40. odskòk, -skǫ́ka, m. der Absprung, der Quersprung, Cig.; — der Rücksprung, das Zurückprallen, der Abprall, Cig., Jan., Valj. (Rad).
  41. odskúbsti, -skúbem, vb. pf. wegrupfen, abzupfen.
  42. odskútiti se, -skȗtim se, vb. pf. das Nest (mit Eiern oder Jungen) verlassen (von den Alten), C.; — das Haus trotzig verlassen: žena se je odskutila, C.; — prijatelj se mi je odskutil, der Freund hat mich treulos verlassen, SlGor.- C.
  43. odslȃnjati, -am, vb. impf. ad odsloniti; weglehnen, Cig., M.; odslanjala je tiho vrata svoje izbe, Jurč.
  44. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
  45. odslovíti, -ím, vb. pf. den Abschied geben, verabschieden, Cig.; o. hlapca, deklo, Gor., Dol.; ondan je imela ženine, pa jih je odslovila, Jurč.; ausweisen: pijane ljudi iz čakalnice o., DZ.
  46. ódsluž, m. das Abdienen, vzhŠt.
  47. odslȗžək, -žka, m. das Abdienen, M.; — das ( z. B. für eine Schuld) Abgediente, C.
  48. odslúžiti, -im, vb. pf. 1) abdienen, Mur., Cig., Jan.; z vožnjo dolg o., Cig.; — 2) aufhören zu dienen, ausdienen, Cig., M., C.; unbrauchbar, unnütz werden, C.; konj je odslužil, Z.; — 3) o. se, durch das Dienen schwach, unnütz werden, C.
  49. odsnę́ti, -snámem, vb. pf. wegnehmen, abschneiden: veje z žago gladko o., Pirc.
  50. odsnováti, -snújem, vb. pf. abzetteln, Cig.; — abspulen, Z.
  51. odsǫ̑d, adv. von hier, Meg., C., Trub., Dalm.; o. iti, weggehen, Krelj, vzhŠt.
  52. odsǫ̑dba, f. die Aburtheilung, DZ.
  53. odsǫ́diti, -im, vb. pf. 1) durch ein Urtheil absprechen, aberkennen, o. komu kaj, Cig.; — 2) als Antheil, Schicksal bestimmen, bescheiden, M., Z.; Bog nam ni odsodil tega veselja, Levst. (Zb. sp.); rojenice so rojenčku dobro odsodile, Glas.; — 3) aburtheilen, DZ.; entscheiden, Zora.
  54. odsòj, -sója, m. = odsij; o. zverinskega kroga, das Zodiacallicht, Jan. (H.).
  55. odsǫ́jati, -am, vb. impf. ad odsoditi; 1) durch Urtheile absprechen, aberkennen, Cig.; stvarna pravica se odsoja ali prisoja, DZ.; — 2) aburtheilen: o. hudodelstvo, DZ.
  56. odsójən, -jna, adj. den Sonnenstrahlen nicht ausgesetzt, absonnig, Jan., Mik.; — prim. osojen.
  57. odsȏłnje, n. = odsolnčje, Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  58. odsopíhati, -am, vb. pf. 1) = sopihaje oditi; — 2) ausschnaufen: o. si od dela, C.; (= o. se, Cig.); — o. si, seinen Zorn mäßigen, C.
  59. odsópsti, -sópem, vb. pf. ausschnaufen, zu Athem kommen, Mur., V.-Cig.; — o. si, sich erholen: o. si od strahu, od strmenja, Ravn.; = o. se, Cig.
  60. odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
  61. odsǫ́tnost, f. = nenavzočnost, nk.; — prim. odsoten.
  62. odspọ̑dnji, adj. = spodnji, Z.
  63. odstȃva, f. 1) die Absetzung, Mur., Cig., Jan.; o. od službe na leto dni, die Suspension vom Amte auf ein Jahr, DZ.; — 2) das Abspenen, Cig., vzhŠt.- C.; — 3) der Absatz (wo eine gerade Linie unterbrochen wird, z. B. in der Baukunst), Mur., Cig.; stopnice z odstavami, eine gebrochene Stiege, Cig.; v tri odstave upognjena stolba, dreiarmige Stiege, Levst. (Pril.); — 4) der Abschnitt (im Buche), C.; prim. odstavek 3).
  64. odstȃvče, -eta, n. = odstavček, Z., Notr.
  65. odstȃvək, -vka, m. 1) ein abgespentes Kind, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Absatz in der Baukunst, Cig.; o. stopnic, der Treppenabsatz, Cig.; — die Terrasse, Cig., Jan.; — 3) der Absatz (als Theil einer Rede, einer Schrift, eines Gedichtes), Cig., Jan., C., nk.; (po nem.).
  66. odstávən, -vna, adj. ab-, entsetzbar, Cig.
  67. odstáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) wegstellen, Cig.; poslopje o. od ceste, mit dem Bau von der Straße wegrücken, Svet. (Rok.), Kr.; — o. (kar je pristavljeno): o. lonec, den Topf vom Feuer wegrücken; — puško o., das Gewehr absetzen, Cig.; — 2) absetzen; o. koga od službe; — praznik o., C.; — 3) abspenen: otroka, tele o.; krava je odstavila, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) = odložiti, verschieben, C.; — 5) abwendig machen, Cig., C.; — o. se česa, sich von einer Sache trennen, ablassen, Cig., C., M.
  68. odstávljanje, n. das Weg-, Absetzen; — das Abspenen; prim. odstavljati.
  69. odstávljati, -am, vb. impf. ad odstaviti; 1) wegstellen, abstellen; lonce o.; — 2) absetzen, des Dienstes entlassen; — 3) abspenen; — krava odstavlja, die Kuh hat keine Milch mehr, Cig.; — 4) abwendig zu machen suchen: o. koga od ženitve, C.
  70. odstȃvljenčič, m. = odstavljenčək, vzhŠt.- C.
  71. odstòj, -stója, m. der Abstand, die Entfernung, DZ., Žnid.; osnovni o., der Fundamentalabstand, Cig. (T.).
  72. odstǫ́kati, -stǫ̑kam, -čem, vb. pf. 1) ächzend sich entfernen, Cig.; — 2) o. se, einen tiefen Seufzer thun: pil je eden požir, odstokal se, Jurč.
  73. odstòp, -stǫ́pa, m. 1) der Wegtritt, das Abtreten, Cig., Jan.; — die Ebbe, V.-Cig., Jan.; morski nastop in odstop, C.; — die Abweichung, die Declination, Cig.; — die Abschweifung: o. od glavne reči, Cig.; — der Abfall: o. od vere, Mur., Cig., Jan.; — der Rücktritt, die Resignation, Cig., Jan., nk.; — die Abstehung, die Entsagung, Cig., Jan.; o. od pravice, Cig.; — 2) die Abtretung, die Cession, Cig., Jan., DZ.; o. pravice, Cig.
  74. odstǫ́pati, -am, vb. impf. ad odstopiti; 1) wegtreten; — sich ablösen: kruhu skorja odstopa; — morje odstopa, es ist Ebbe, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; — abfallen, Cig., Jan.; — zurücktreten, Cig.; — 2) abtreten, cedieren: o. komu kaj.
  75. odstǫ́pən, -pna, adj. 1) Abtretungs-, Cessions-, Cig., Jan.; odstǫ̑pnọ pismo, Cig., DZ.; — 2) abtretbar, cessibel, Cig.
  76. odstǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) wegtreten, beiseite treten, Cig., Jan.; — kruhu je skorja odstopila, die Brotrinde hat sich beim Backen von der Krume losgelöst; deska je odstopila, das Brett hat sich abgelöst, Z.; skala je odstopila, der Fels hat sich losgelöst, Cig.; — abschweifen, abweichen, Cig., Jan.; o. od poglavitne reči, od prave poti, od resnice, Cig.; — abfallen: o. od vere, od stranke, Mur., Cig., Jan.; — abstehen, zurücktreten, ablassen: o. od svojega namena, od tožbe, od svoje pravice; ne o. od česa, auf etwas bestehen, beharren, Cig.; — zurücktreten, abtreten (aus einem Dienste): ministri so odstopili, Cig., nk.; — 2) abtreten, cedieren; pravico, dolg komu o., Cig., Jan., nk.
  77. odstǫ̑pnica, f. 1) die Abtrünnige, Cig.; — 2) = odstopno pismo, die Cession, DZ.; — 3) die Abtreterin, Jan. (H.).
  78. odstǫ̑pnik, m. 1) der Abtrünnige, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) der Cedent, Cig., Jan., DZ.
  79. odstopnína, f. das Reuegeld, Cig., DZ.
  80. odstopoję̑mnik, m. der Cessionär, DZ.
  81. odstrahováti, -ȗjem, vb. pf. abschrecken: angela z grehi o., Krelj.
  82. odstrȃnək, -nka, m. die Entfernung: časni o. iz službe, die Suspension vom Amte, DZ.
  83. odstránski, adj. abgelegen, entfernt, C.; abseitig, Mur.; v odstranskem zatišju, Jurč.
  84. odstraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrašiti; weg-, zurück-, abschrecken, C.; odstraševali so je od zidanja, Dalm.
  85. odstrašíłən, -łna, adj. abschreckend: o. zgled, DZ.
  86. odstrášiti, -strȃšim, vb. pf. wegschrecken, zurückschrecken, abschrecken, Mur., Cig.
  87. odstrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) ausparieren: sunek o., Cig.; — o. koga, jemandes Dienste zurückweisen, ihn abweisen, C.; — 2) o. koga, jemandem nachspähen, bis er verschwindet, C.; — durch List jemanden wegbringen, wegschaffen, C.
  88. odstrẹlíti, -ím, vb. pf. wegschießen; ptiču perotnico, zajcu nogo o.
  89. odstŕgati, -stȓgam, -žem, vb. pf. weg-, abschaben, abkratzen; — wegradieren.
  90. odstrı̑žək, -žka, m. das mit der Schere Abgeschnittene, das Scherabschnitzel; odstrižki, die Abschnitzel (von Papier, Tuch, Blech u. dgl.), Cig.; — der Coupon, Cig., C.; izplačilni o., DZ.
  91. odstrójiti, * -im, vb. pf. abbeizen: o. dlako s kož, Cig.
  92. odsúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abdrehen, losdrehen, abschrauben, Mur., Cig., Jan.; — 2) (das Gedrehte) aufdrehen, zurückdrehen, Cig., Jan.
  93. odsukávati, -am, vb. impf. = odsukovati, Z.
  94. odsúniti, -sȗnem, vb. pf. durch einen Stoß entfernen, wegstoßen, Cig.; — durch einen Stoß öffnen, aufstoßen, Cig.; — vrata o., die Thüre entriegeln, C., Z.
  95. odsušíti, -ím, vb. pf. durch Trocknen entfernen, enttrocknen, Cig.; — osepnice (koze) so se odsušile, die Blattern sind trocken geworden und abgefallen, C.
  96. odsvẹtovávati, -am, vb. impf., LjZv., pogl. odsvetavati.
  97. odsvítati, -svı̑tam, vb. impf. zurückstrahlen, widerstrahlen, Cig.; = o. se, Cig., C.; — sich abspiegeln ( fig.): notranji boji so se mu odsvitali na obrazu, Str.
  98. odščéniti, -ščę́nem, vb. pf. wegzwicken, abkneipen.
  99. odščipȃłnica, f. ein Werkzeug zum Abzwicken: suknarska o., das Noppeisen (um die Knoten des Gewebes abzuzwicken), Cig.
  100. odščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen loslösen, wegzwicken, abzwacken, loskneipen, Cig.

   31.701 31.801 31.901 32.001 32.101 32.201 32.301 32.401 32.501 32.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA