z (30.901-31.000)

30901. novčȃnstvọ, n. das Münzwesen, Levst. (Nauk).
30902. novčȃra, f. = peneznica, die Münzkammer, Jan. (H.).
30903. novčȃrstvọ, n. die Münzkunde, Jan. (H.).
30904. nóvčən, -čna, adj. 1) Geld-, Münz-, Cig. (T.), nk.; nǫ̑včna mera, Cel. (Ar.); novčna opravila, Finanzsachen, Levst. (Nauk); — 2) geldreich (tudi: novčȃn), Jan. (H.).
30905. nóvčič, m. dem. novec; der Kreuzer, Jan. (H.); — hs.
30906. nóvəc, -vca, m. die Münze, das Geldstück, Cig. (T.), DZ., Cel. (Ar.); kovani n., die geprägte Geldmünze, Cel. (Ar.); računski n., die Rechnungsmünze, Cel. (Ar.); — pl. novci, das Geld, Mur., Dol.- Cig., Jan., nk.; — hs.
30907. nóvəhən, -hna, adj. nov novehen, ganz neu, Habd.- Mik.
30908. novēla, f. pripovedka, dodatek k zakonu, die Novelle.
30909. novīc, m. 1) der Noviz, Jan. (H.); — 2) der Bräutigam, Jan., M.; novici, das Hochzeitspaar, Prim.- Cig.; (iz furl.).
30910. 1. novíca, f. 1) die Neuigkeit; — 2) eine neue Steuer, Mur., Cig.; novice nakladati, Jsvkr.; za posebne potrebe mora biti posebna novica po tri od sto, Vod. (Izb. sp.); — die Contribution: novica ali drugi deželski davki, Ces. razglas iz l. 1781.
30911. 2. novīca, f. 1) die Novize, Jan. (H.); — 2) die Braut, Cig., Štrek.; (iz furl.).
30912. novicijāt, m. novaštvo, das Noviziat.
30913. nǫ̑vič, adv. neuerdings, von neuem, Mur., V.-Cig., Levst. (Nauk, Pril.), nk.; = v novič (vnovič), Ravn.; — neu: novič ustanovljen, neuerrichtet, Levst. (Zb. sp.).
30914. novı̑čar, -rja, m. der Neuigkeitskrämer, Cig.; — der Neuigkeitsbote: Jeruzalemu bo dobrega novičarja poslal, Škrinj.
30915. novína, f. 1) das Neue, neue Dinge; o praznikih nič ne bom imela novine (nove obleke), jvzhŠt.; na razvalinah n. oživi, Jan. (Slovn.); — die Neuerung, Cig. (T.); — neue Früchte, neue Fechsung (Obst, Wein, Feldfrüchte); že pred sv. Jakobom so iz novine kuhali ječmenov sok, LjZv.; n. sadja, Ravn., Preš.; — 2) der Neubruch, das Neuland, das Gereute, Cig., Jan., Cig. (T.), Bes.; nọ̑vina, Mur., Št.; — 3) die Neuigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — pl. novine, die Zeitung (po hs.), nk.
30916. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
30917. novı̑nəc, -nca, m. der Neuling; samostanski n., der Noviz, Cig., Jan.; — vojaški n., der Recrut, Mur., Cig., Jan., nk.
30918. novı̑nka, f. 1) die Anfängerin; — die Novize, Jan. (H.); — 2) ein neues Wort, der Neologismus, Cig. (T.), Preš.
30919. novı̑nski, adj. 1) neu, Cig.; — 2) anfängermäßig, schülerhaft, Cig.; — 3) Zeitungs-, nk.
30920. novı̑nstvọ, n. die Anfängerschaft, Cig.; — das Noviziat, Cig., ZgD., Slom.
30921. novı̑štvọ, n. = novaštvo, das Noviziat, Cig., DZ.
30922. novodǫ́bən, -bna, adj. der neuen Zeit angehörig, modern, nk.
30923. novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
30924. novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
30925. novomášən, -šna, adj. Primiz-.
30926. novomȃšnik, m. der Primiziant.
30927. nòž, nóža, m. 1) das Messer; — 2) pl. noži, das Krauteisen, der Krauthobel, Cig., Jan., ogr.- C., Gor., Notr.; zelje se reže na nožih, Ravn. (Abc.).
30928. nȏžej, m. dem. nož; das Messerchen, Zilj.- Jarn., Jan., Mik.
30929. nóžev, adj. Messer-; noževa ostrina, die Messerschneide, Cig., Jan.; noževe oplati, die Messerschalen, Levst. (Zb. sp.).
30930. nožíca, f. dem. noga; 1) das Füßchen; — 2) zajčje nožice, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Tuš. (B.).
30931. nožíce, f. pl. = škarje, die Schere, Levst. (Zb. sp.); — hs.
30932. nóžik, m. = nožek, Levst. (Zb. sp.).
30933. nǫ̑žka, f. = nožica, das Füßchen, Levst. (Zb. sp.).
30934. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
30935. 1. nù, interj. 1) wohlan! Alas., Dict., Mur., Cig., Mik., Dol.; nu vže! auf denn, wohlan denn! Meg., Dalm.; nu, storimo si mesto! wohlan, lasset uns eine Stadt bauen! Dalm.; nu tedaj, vi bogati, plačite se! wohlan, ihr Reichen, weinet, Dalm.; nu, bratje, pomagajte! Dict.; — z osebnimi obrazili: nuta, nute, Mur., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — naj nu = naj no: Mati, mati, naj nu grem! (lass mich doch gehen!) Levst. (Zb. sp.); — 2) = not, glej, Ben.- Kl.; — 3) ja freilich, ja wohl, natürlich, Idrija- Štrek. (Let.).
30936. núdəlj, -dlja, (-dəljna), m. die Nudel; nav. pl. nudeljni, Nudeln; — iz nem.
30937. nudílọ, n. das Zwangsmittel, Cig. (T.).
30938. núditi, nȗdim, vb. impf. 1) zwingen, nöthigen, Mur., Cig. (T.), Met., Mik., UčT.; — 2) darbieten, anbieten, Cig., nk.
30939. nùj, interj. = nu, wohlan! (tudi: nujmo, nujta, nujte), Mur., Cig., Met., Mik., Levst. (Sl. Spr.); nujte vi priseči! Levst. (M.); nuj ga! nur zu! Met.; nuj ga izpiti! LjZv.; nujmo ogrenimo mu to, kar si bo pridobil! Jurč.
30940. núja, f. die Noth, die Bedrängnis, Meg., Alas., Dict., Jarn., Cig., Jan., C.; pomagaj mi iz te moje nuje, reve in nadloge, Trub.- Let.; v nuji biti, Dalm.; vsem nujam in nadlogam podvržen, Dalm.; huda nuja ga ima, Vrt.
30941. nújati se, -am se, vb. impf. 1) sich bemühen, Dol.- Cig., Jan., Kras- C.; — 2) = ponujati se: dež se nam nuja, vzhŠt.
30942. nújən, -jna, adj. 1) elend, müheselig, Cig., Jan., C.; — bedrängt, Dict.; nujen in zdvojen gleda zimi v oči, Erj. (Izb. sp.); — 2) (po hs.) nothwendig, dringend, Cig., nk.
30943. nȗn, m. = nunec, der Taufpathe, Rez.- C.
30944. 1. núna, f. 1) die Taufpathin, C., Z., Let., Kras, Prim.; — 2) die Nonne; — prim. stvn. nunna, lat. nonna, Mik. (Et.).
30945. nunáč, m. der Frömmling, vzhŠt.- C.
30946. núnovje, n. bičje, iz katerega neko trobilo delajo otroci, Dol.; — prim. 2. nuna.
30947. nȗtnjak, m. der Stier, Zilj.- Jarn. (Rok.); — prim. nuta.
30948. nuvìč, -íča, m. = novic 2), Rez.- C.
30949. nuvíča, f. = 2. novica 2), Rez.- Baud.
30950. ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!
30951. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
30952. obábiti, -bȃbim, vb. pf. 1) weibisch machen, zur Memme machen, Cig., C.; o. se, zur Memme werden: obabili so se možje, Jurč.; o. se, den Muth sinken lassen, Jan.; — 2) o. se, niederkommen, gebären, Mur., Cig., Jan.; o. se z otrokom, ogr.- C.; — 3) o. se (preprosto) = oženiti se.
30953. obȃdanje, n. das Versetzen von Stichen.
30954. obȃdar, -rja, m. afrikanski ptič: der Madenhacker (buphaga), Erj. (Z.).
30955. obȃdati, -am, vb. impf. ad obosti; Stiche versetzen; — stichelnde Reden führen, C., Z.; — anfechten: ako te nečistost obada, Krelj.
30956. obȃdavəc, -vca, m. der mit Worten stichelt, C., Z.
30957. obȃdəc, -dca, m. dem. obad; 1) eine kleine Bremse; — 2) das gespannte Rebenauge, vzhŠt.- C.
30958. obȃdnica, f. die Dasselfliege (oestrus), Erj. (Z.).
30959. obadvọ̑j, num. = obodvoj, oboj, Polj.; obadvoji, ajdje in judje, Dalm.; obadvoje, Mur.; obadvoje otrok, jvzhŠt.
30960. obájati, -jam, -jem, vb. pf. beschreien, behexen: o. rano, Mur., ogr.- Mik., C.; — bezaubern, nk.
30961. obajávati, -am, vb. impf. ad obajati; — bezaubern, LjZv.
30962. obȃjtati, -am, vb. pf. mit Brettern und Balken ausstützen oder schalen, Cig.; obajtati štirno, Cig.; o. jez, V.-Cig.
30963. obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
30964. obájti, obájdem, vb. pf. = obiti, Z., jvzhŠt.
30965. obȃkraj, adv. beiderseits: vrbe, vrsteče se obakraj po bregu, Zv.
30966. obakrováti, -újem, vb. impf. ad obakriti, Z.
30967. obalína, f. das Herabgeworfene, C., Z.; — pl. obaline = razvaline, C.
30968. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
30969. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
30970. 2. obȃra, f. die Befragung, die Erkundigung, Z.
30971. obȃrati, -am, vb. pf. erfragen, Z.
30972. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
30973. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
30974. 1. obȃva, f. das Aufhalten eines anderen, C.; — das Hindernis, C.; — das Verweilen, das Zögern, das Säumen, C.
30975. obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
30976. obávljati, -am, vb. impf. ad obaviti; 1) aufhalten, verweilen machen, zurückhalten, C., Št.; — beschäftigen, C.; — o. se, zaudern, säumen, C.; — o. se s čim, sich mit etwas beschäftigen, vzhŠt.- C.; — 2) verrichten, Cig.; službo o., den Dienst versehen, Navr. (Let.), SlN.
30977. obcácati, -am, vb. pf. beklecksen, Z.
30978. obcẹ̑stje, n. kar je ob cesti: železnično o., das Banket an der Eisenbahn, DZ.
30979. obcjǫ́kati, -cjǫ̑kam, vb. pf. (das Erz) ein wenig behauen, bestufen, V.-Cig.
30980. občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.
30981. občȃsje, n. die Periode, der Zeitraum, Cig., Jan., SlN.; — die Saison, Jan.; — češ.
30982. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
30983. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
30984. občepẹ́ti, -ím, vb. pf. hocken bleiben, Z.
30985. občésati, -čę́šem, vb. pf. abstriegeln, M., Z.
30986. ǫ́bčəstvọ, n. die Gemeinschaft, Cig. (T.); o. svetnikov, die Gemeinschaft der Heiligen, Cig.; ( stsl.); die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.), DZ.; ( rus.).
30987. občeváłən, -łna, adj. Verkehrs-, Umgangs-: občevȃłni jezik, die Umgangssprache, nk.
30988. ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.- Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.- Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
30989. občíłən, -łna, adj. Verkehrs-: občı̑łne razmere, DZ.
30990. občílọ, n. 1) das Communicationsmittel, das Verkehrsmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) der Verkehr: blagovno o., der Güterverkehr, DZ.; cesta rabi splošnemu občilu, Levst. (Pril.).
30991. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
30992. občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
30993. občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
30994. občinjàn, -ána, m. = občan, C., Zv.
30995. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
30996. občislávati, -am, vb. impf. hochschätzen, wert achten, Cig.
30997. občı̑tva, f. der Verkehr, DZ.
30998. občnokorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Cig., Jan., C., nk.
30999. občr̀t, -čŕta, m. = načrt, die Skizze, die Andeutung, Jan.
31000. občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.

   30.401 30.501 30.601 30.701 30.801 30.901 31.001 31.101 31.201 31.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani