Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (30.701-30.800)

nẹtílọ, n. 1) das Zündmittel, der Zünder, Habd., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); n. na drgnjenje, na potezanje, der Reib-, der Streichzünder, DZ.; — 2) das Heizmaterial: nabirat hodijo potrebnega netila, Navr. (Let.).
nẹtíšče, n. der Zündpunkt, Jan. (H.).
nẹ́titi, -im, vb. impf. 1) anzünden, Feuer anmachen; ogenj n., das Feuer unterhalten, Habd., Rib.- Mik., Cig.; heizen, Mur., Jan., Celovška ok.; Bodi zima bodi kres, Kadar zebe, neti les, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. se, brennen, Z.; — lice se mi neti, das Gesicht brennt mir ( z. B. vor Scham), ogr.- C.; — n. se, braun werden (vom Gebäck im Ofen), C.
nẹtı̑vəc, -vca, m. der Heizer, Cig., Jan.
nẹtı̑vka, f. die Heizerin, Jan. (H.).
nẹtı̑vọ, n. der Zündstoff, Nov.- C., Sen. (Fiz.); — das Heizmaterial, Jan.
netópək, -pka, adj. unschmelzbar, Cig. (T.).
netrẹ̑sk, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Cig., C., Tuš. (R.), Gor.; divji n., der Mauerpfeffer (sedum acre), vzhŠt.- C.
netrlẹ́pən, -pna, adj. = trlepen, schwer verstehend, schwerfällig, plump, Lašče- Erj. (Torb.); ( prim. Let. 1883, 301.); n. krpež, plumpes Machwerk, Levst. (Zb. sp.).
neučákavən, -vna, adj. kdor ne more česa pričakati, ungeduldig: ne bodi tako neučakaven! Levst. (Zb. sp.); neučakavni (-alni) Faeton, Erj. (Izb. sp.).
neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
neuklonljìv, -íva, adj. 1) unbeugsam, Cig., C.; — 2) = neodvraten, unabwendbar, Cig., Jan., DZ.
neukrę́tən, -tna, adj. 1) unbeugsam: neukretnega vratu, Trub. (Let. 1891, 149.); halsstarrig, unbändig: n. osel, Trub.; neukretne živali v brzdah držati, Jap. (Prid.); neukretni ljudje, = "nekazani ljudje", Dalm.; neukretne butice, Preš.; unerbittlich, Mik.; standhaft, Dict.; neukretno srce, Dalm.; — 2) = neokreten, ungelenk, ungeschickt, plump, Cig., Jan., C., nk.
neukrótən, -tna, adj. unzähmbar, unbändig, Mur.; n. fant, Ravn.; neukrotni valovi, Erj. (Izb. sp.).
neúma, f. ein thörichter Mensch: ti neuma, ti! Notr., jvzhŠt.
neumẹ́tən, -tna, adj. 1) = neumetelen, Mur., C.; — = bebast, C.; — 2) = neumeven, unverständlich: Tat, rokomavh govori jezik drugim neumeten, Preš.
neumivèn, -éna, adj. = neumit, Trub.; ("neumven"), Kor.- LjZv.
neȗmje, n. die Unsinnigkeit, die Thorheit, Cig., C.; v posvetno neumje preveč zateleban, Škrinj.; pravo neumje narediti, etwas recht Unsinniges machen, Levst. (Zb. sp.).
neumrtẹ̑łən, -łna, adj. = neumrjoč, kajk.- C., Krelj, Zora.
neȗmščina, f. die Thorheit, der Unsinn, Z.
neuparljìv, -íva, adj. = nevenljiv, Z.
neupljìv, -íva, adj. misstrauisch, Z., C., Let.
neupǫ́rən, -rna, adj. unwidersetzlich, Cig.
neupǫ́rnost, f. die Unwidersetzlichkeit, Cig.
neurȃžen, adj. unverletzt, unbefleckt ( fig.) ogr.- C.
neusmı̑ljen, adj. unbarmherzig.
neusmı̑ljenəc, -nca, m. der Unbarmherzige.
neusmı̑ljenik, m. = neusmiljenec, Cig., Zv., LjZv.
neusmíljenje, n. die Unbarmherzigkeit.
neusmı̑ljenka, f. die Unbarmherzige, Cig., M.
neusmı̑ljenost, f. die Unbarmherzigkeit.
neusmı̑ljenski, adj. unbarmherzig, Štrek.
neustrahován, adj. unbezwungen, unbändig, Mur., Cig., Jan.
1. neustrẹ̑žen, adj. = neustrezen, Svet. (Rok.).
neusúšən, -šna, adj. unversiegbar, SlN.- C.; neusušni vir bistroumnosti, Levst. (Zb. sp.).
neutájən, -jna, adj. unverleugbar: leta so bila neutajno zapustila nekoliko sledu, Jurč.
neutę̑ga, f. der Mangel an Muße, das Nichtzeithaben, Valj. (Rad).
neutę̑goma, adv. unverzüglich, auf der Stelle; n. govoriti, aus dem Stegreif sprechen, ogr.
neutepèn, -éna, adj. unbeschmutzt, unbefleckt, ogr.- C.
neutrúdən, -dna, adj. unermüdlich, unverdrossen, Mur., Jan., Levst. (Nauk), nk.; neutrudni sovražniki, Levst. (Zb. sp.).
neužȗgan, adj. unbezwungen.
nevaljánka, f. ein nichtsnutziges Weib, Prip.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — hs.
nevárən, -rna, adj. gefährlich; nevarna bolezen; nevaren človek; po morju je nevarno se voziti.
nevárica, f. die Unbehutsamkeit, C.; iz nevarice, C.
nevẹ́čən, -čna, adj. schwach, kraftlos, matt, Dict.- Mik., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; — schläfrig, Mik.
nevẹ́čnost, f. die Schwäche, die Mattigkeit, Cig., C., Dol., jvzhŠt.
nevedèč, -ę́ča, adj. = neznan, Dict.- Mik., Jan.
nevẹ́dən, -dna, adj. unwissend, unkundig; n. božjih zakonov, Ravn.- Mik.
nevẹ̑dež, m. der Unwissende, C.; revni nevedeži, Vod. (Izb. sp.).
nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.- Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.- Erj. (Torb.), Štrek.
nevẹ́ščina, f. die Unkunde, Levst. (Zb. sp.).
nevídən, -dna, adj. 1) unsichtbar; — 2) unansehnlich, Cig.; — zelo nevidno je, es ist hässlich, Svet. (Rok.).
nevidljìv, -íva, adj. neidisch, LjZv.; — nam. nenavidljiv.
nevı̑doma, adv. ohne zu sehen, ungesehen; n. kaj kupiti; — auf unsichtbare Weise: n. se kaj godi, Burg.
nevı̑htən, -tna, adj. stürmisch, C.; — allzuschnell bei der Arbeit, C.
nevihtováti, -ȗjem, vb. impf. wettern, stürmen, Mur., Jan., C.; — allzuschnell arbeiten, C.
nevkutiti se, -im se, vb. impf. eifern, zanken, C.; — prim. njevkati.
nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
nevoljáš, m. = nevoljak, vzhŠt., ogr.- C.
nevoljeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) unwillig sein, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; — den Unwillen durch lautes Klagen kundgeben, klagen, jammern, Mur., C.; — 2) elend sein, ogr.- M.; — n. se, in Trübsal sein, C.; — n. se s čim, mit einer Sache Ungelegenheiten, Verdruss haben, ogr.- C.
nevǫ̑ljnež, m. der Unwillige, der Unzufriedene, Zora.
nevǫ̑ljnik, m. = nevoljnež: nevoljnike premagati, die Empörer überwältigen, Vod. (Izb. sp.).
nevrǫ́čən, -čna, adj. unbestellbar, DZ.
nevšę̑č, adv. nicht nach Wunsch, missfällig, unangenehm; — iz: nevoščeč.
nevšę́čən, -čna, adj. 1) missfällig, unangenehm; — 2) wählerisch, Cig., Dol.- M.; nevšečen je človek, kateremu nič ni "všeč" ali po volji, Polj.; — heikelig: breskve so silno nevšečne v obrezovanju, Pirc.
nevšę́čnost, f. 1) die Unannehmlichkeit, die Unbehaglichkeit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Unzufriedenheit, M.
nevštẹ̑t, adj. uneingerechnet: do nevštetega 24. decembra, bis zum 24. December exclusive, Navr. (Let.).
nę̑ža, f. 1) ein verweichlichter Mensch: ti si prava neža! Gor.; — 2) bodeča neža, die Eberwurz, die Wetterblume (carlina acaulis), Medv. (Rok.), Kr.; — ( die Kratzdistel [cirsium], Tuš. [R.]).
nežáljen, adj. unverletzt, Cig.
nẹ̑žən, * -žna, adj. zart, Cig., Jan., nk.; — iz drug. slov. jezikov.
nę̑žica, f. neki majhen denar: der Heller, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); dva božjaka je vrgla, vkup eno nežico sta znesla, Ravn.
nẹžnočútən, -tna, adj. zartfühlend, feinsinnig, Cig. (T.), nk.
nẹžnočȗtje, n. das Zartgefühl, der Zartsinn, Cig. (T.), nk.
nẹžnočútnost, f. das Zartgefühl, Cig., nk.
nẹžnoglásən, -sna, adj. zartstimmig, Glas.
nẹžnosŕčən, -čna, adj. zartherzig, Cig.
nẹ̑žnost, f. die Zartheit, Cig., Jan., nk.
nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu- Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
ničę́miti se, -ę̑mim se, vb. impf. zu nichts werden, Bes.
ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
ničę̑mnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Nov.
ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
níčev, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., Cig. (T.), nk.; ničevi nauki, ničevi verzi, Zv.
níčevost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Jan., nk.
níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
nı̑čka, f. ein Loszettel ohne Gewinst, die Niete, Cig.
nı̑čke, f. pl. = nečke, Mur., Cig., vzhŠt.
nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.

30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701 30.801 30.901 31.001 31.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA