Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (30.401-30.500)

  1. nedoslẹ́dnost, f. die Inconsequenz, Cig., Jan., nk.
  2. nedostáł, -stála, adj. unzulänglich, C.
  3. nedostátən, -tna, adj. mangelhaft, unzulänglich, Zv., nk.; — hs.
  4. nedostátnost, f. die Mangelhaftigkeit, die Unzulänglichkeit, nk.; — hs.
  5. nedostǫ́pən, -pna, adj. unzugänglich, Cig. (T.), nk.
  6. nedoȗk, m. der Halbgelehrte, V.-Cig.; — po drugih slov. jezikih.
  7. nedoúmən, -mna, adj. unerfasslich, unbegreiflich, Cig. (T.), Zv., LjZv.
  8. nedoumljìv, -íva, adj. begriffsstützig, Jan. (H.).
  9. nedoumljívost, f. die Begriffsstützigkeit, Cig. (T.).
  10. 2. nedovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) unzulänglich, ungenügend, Cig., Jan.; — 2) = nezadovoljen, unzufrieden, V.-Cig., Jan.
  11. nedovǫ̑ljnik, m. der Unzufriedene, C.
  12. nedovǫ́ljnost, f. 1) die Unzulänglichkeit, Cig.; — 2) = nezadovoljnost, die Unzufriedenheit, V.-Cig., Jan., Ravn.
  13. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
  14. nedǫ̑žən, -žna, adj. krank, unpässlich, Guts., C., Mik.; — prim. stsl. nedągъ = bolezen.
  15. nedvǫ̑jbən, -bna, adj. unzweifelhaft, nk.
  16. nedvǫ́mən, -mna, adj. unzweifelhaft, Cig., Jan., nk.
  17. nedvoúmən, -mna, adj. 1) unzweideutig, nk.; — 2) = nedvomen, Cig. (T.).
  18. nèg, conj. = nego, ogr.- C., Mik.; moj brat nima nikogar, neg sama jaz (sestra) sem pri njem, Moravče ( Gor.)- Levst. (M.).
  19. nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.- C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.- C.; negde je bogat, Zora, Ščav.
  20. nẹ̑gdi, adv. = nekje, negde, Mur., vzhŠt.- C.
  21. negnȗsən, -sna, adj. = gnusen, LjZv., Erj. (Izb. sp.); pogl. nagnusen.
  22. nę̑go, conj. 1) als (za komparativom, za adj. drug, drugačen), ogr.- C., Mik., nk.; = nego li, Levst. (Nauk), nk.; — 2) sondern, ogr.- C., Mik.; ne samo — nego i, nicht nur — sondern auch: ne samo zemeljski nego i nebeški oča, ogr.- Mik.; — aber, jedoch, ogr.- C.; — 3) nego če, außer wenn, C.
  23. negòd, -góda, m. die Unzeit, Mik.
  24. negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.- M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).
  25. negodè, -ę́ta, m. 1) der unzeitig Geborene, der Unzeitling, V.-Cig.; — 2) ein lästiger Mensch, Mik.; — der Thunichtgut, Jan., SlN.; loviti pretepalnike in druge takšne negodete, Jurč.; ein ungerathenes Kind, Svet. (Rok.).
  26. negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci- Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).
  27. negǫ̑dnež, m. der Ungerathene, Z.; ein träger, schläfriger Mensch: negodnež negodni! Gor.
  28. negǫ̑dnica, f. 1) ein unzeitig geborenes Mädchen, Cig.; — 2) die Ungerathene, ein missfälliges, böses Weib, Z.; kdo si, negodnica? LjZv.
  29. negǫ̑dnik, m. 1) ein unzeitig geborenes Kind, der Abgängling, Cig., C.; — 2) der Thunichtgut, der Taugenichts, der Bösewicht; pijani negodniki so mahali po njem, LjZv.; razbojniki ali ini negodniki, LjZv.; gosposke so negodnika dolgo iskale, LjZv.; — der Bärenhäuter, Cig.; (negódnik), Valj. (Rad).
  30. negódnost, f. 1) die Unreife, die Unzeitigkeit; — 2) die Missfälligkeit: = nesnažnost, Podkrnci- Erj. (Torb.); tudi: negọ̑dnost; prim. negoden.
  31. negotòv, -ǫ́va, adj. 1) unfertig: n. za popotovanje, unvorbereitet zur Reise, Levst. (Zb. sp.); — 2) ungewiss, unsicher, unbestimmt.
  32. nę̑h, m. = nehanje, M., C.; brez neha, Škrinj.- Valj. (Rad).
  33. nehȃnje, n. das Aufhören, das Ablassen, das Lassen; brez nehanja, ohne Unterlass; dejanje in nehanje, das Thun und Lassen; tudi: nę̑hanje, Valj. (Rad).
  34. neháti, -ȃm, nav.: nę̑hati, -am, vb. pf. 1) aufhören; n. delati; nehaj me zmerjati; dež, zima neha; kreg, vojska neha; vse bo enkrat nehalo; — ablassen: n. od dela, Ravn.- Mik.; n. od greha, Cig., Jsvkr.; — 2) = pustiti, lassen: n. kaj, Kor.- Cig., Jan., ogr.; ne neham vas sirote, ogr.- Valj. (Rad); nehaj me! = pusti me! Krn- Erj. (Torb.), Rez.- Baud.; Naj se oglasi al' neha, Npes.- Mik.; — = odpustiti: ves strašni dolg mu je nehal, Ravn.
  35. nehávati, -am, vb. impf. = nehovati; jeza nehava, SlN.- C.
  36. nẹ̑hče, pron. = nekdo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  37. nehotę́, adv. ohne zu wollen, nk.
  38. nehȏtoma, adv. 1) ohne zu wollen, unvorsätzlich, Cig., nk.; — 2) unverhofft, Levst. (Zb. sp.); prim. nahodoma.
  39. nehováti, -ȗjem, vb. impf. ad nehati; im Aufhören begriffen sein; nehuje že raj, Preš.; hosta nehuje, Levst. (Zb. sp.); — aufzuhören pflegen.
  40. neimovı̑tost, f. die Mittellosigkeit, DZ., nk.
  41. nejẹ̑šč, adj. = sättig, fade, Gor.; neješč golob zabavljivo šopiri perje, Zv.; n. odgovor, Gor.
  42. nejẹščljìv, -íva, adj. nicht gerne fressend (o živini), vzhŠt.- C.
  43. nejẹščljívost, f. der Mangel an Fresslust (o živini), vzhŠt.- C.
  44. nẹ́kaj, pron. etwas; zvedel sem nekaj novega; — etwas, ein wenig; dal mi je nekaj kruha in obleke; nekaj časa, eine Zeit lang; — einige; nekaj vojakov; nekaj grošev; — zdaj je nekaj boljši, jetzt ist er etwas besser; — nekaj — nekaj, theils — theils; — tudi: nẹ̑kaj, etwas, Cv.
  45. nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
  46. nẹ́kakov, adj. = nekak, BlKr., vzhŠt.; (nekakǫ́v, Cv.).
  47. nẹ́kakši, adj. = nekak, C., vzhŠt.
  48. nẹ́kam, adv. 1) irgendwohin; an einen gewissen Ort; — 2) auf eine gewisse Art, in einer gewissen Beziehung; n. neprijazen je postal; vse je nekam gruči podobno, Levst. (Beč.).
  49. nẹkatę̑ri, pron. mancher; nekateri človek, nekateri ljudje; so mancher; nekateri goldinar je zapravil po nepotrebnem; — nekateri, einige; nekateri pravijo tako, drugi tako.
  50. nẹkdánjost, f. die ehemalige Zeit, die Vergangenheit.
  51. nẹ̑ki, adv. 1) = nekje, irgendwo, Meg.; tam neki na Hrvatskem, jvzhŠt.; — 2) v vprašanjih: denn, wohl; kaj neki hoče? kdo te bo neki poslušal? kdo je neki bil? wer mag es wohl gewesen sein? kaj neki dela? was mag er wohl thun? kako je neki bolniku? wie mag es wohl dem Kranken gehen? — 3) wie es heißt; brat je neki uže odšel, der Bruder soll schon fortgegangen sein, der Bruder ist, wie es heißt, schon fortgegangen.
  52. nẹ̑koč, adv. einmal, einst, vzhŠt.- C.
  53. nẹkọ̑ličən, -čna, adj. theilweise: ves ali nekoličen predevek, die gänzliche oder theilweise Uebertragung, DZ.; nekolična odplačila, die Theilzahlungen, DZ.
  54. nẹkoličína, f. eine (unbestimmte) Anzahl oder Menge, Jan., SlN.- C.
  55. nẹkọ̑ličkọ, adv. ein klein wenig, vzhŠt.- C.; n. drugači, n. huje, Cv.
  56. nẹkọ̑lik, adj. von irgend einer o. von einiger Größe: n. del, ein aliquoter Theil, Cig. (T.), DZ.; — nekoliko, eine gewisse Menge, etwas; nekoliko sem vzel, nekoliko pustil; nekoliko kruha in vina; nekoliko časa, eine Zeit lang; nekoliko je neumen; nekoliko je res, kar je pravil, zum Theil ist es wahr, was er erzählte; — nekoliko — nekoliko, theils — theils; — c. gen. pl. einige; prišlo je nekoliko ljudi, es sind einige Leute gekommen; nekoliko grošev.
  57. nẹkolikočásən, -sna, adj. zeitweilig: nekolikočasne zapreke, DZ.
  58. nekorı̑st, f. der Unnutzen, die Fruchtlosigkeit, Cig., Jan.
  59. nekorístən, -tna, adj. nutzlos, unvortheilhaft, Cig., Jan., nk.
  60. nekorístnost, f. die Nutzlosigkeit, die Unvortheilhaftigkeit, Cig., Jan., nk.
  61. nẹ́kov, adj. = nekakov, jvzhŠt.; tudi: nẹkọ́v, Cv.
  62. nekovína, f. das Nichtmetall, das Ametall oder das Metalloid, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  63. nẹ́kovšən, -šna, adj. = nekov, jvzhŠt.
  64. nekrı̑v, -kríva, adj. schuldlos; za nekrivega spoznati, freisprechen.
  65. nekrótək, -tka, adj. unsanft, unzahm.
  66. nẹ́kši, adj. = neki, vzhŠt., ogr.- C.
  67. nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.- C., Vest.
  68. nekútən, -tna, adj. garstig, Kor.- M.; abscheulich, (tudi: schamlos), Zilj.- Jarn. (Rok.).
  69. nekȗtnica, f. nekutna ženska, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  70. nekȗtnjak, m. nekuten človek, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  71. nelegālən, -lna, adj. nezakonit, illegal.
  72. neljudnàt, -áta, adj. volkarm, Zora.
  73. neljȗdnik, m. der Menschenfeind, Cig. (T.), Vod. (Izb. sp.).
  74. neločljìv, -íva, adj. unzertrennlich.
  75. neločljívost, f. die Unzertrennlichkeit.
  76. nẹmáča, f. die Stumme, die Blödsinnige, vzhŠt.- C.
  77. nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
  78. nę̑mar, m. die Achtlosigkeit, die Nachlässigkeit; pod pepelom navideznega nemara, Zv.; — v nemar pustiti, außeracht lassen; = z nemar pustiti, Jurč.; = za nemar pustiti, Krelj; = v nemar dejati s čim, ogr.- Valj. (Rad); tako v nemar živi, er lebt so in den Tag hinein, Mur.; z nemar preiti, aus dem Sinne kommen: včerajšnje skrbi so mu bile nekaj z nemar prešle, Jurč.
  79. nemárən, -rna, adj. 1) achtlos, unachtsam; po nemarnem, durch Unachtsamkeit; po nemarnem božje ime imenovati, den Namen Gottes ohne Achtung, eitel nennen; — nachlässig, liederlich, unthätig, faul; n. deček; — schlecht, SlGor.; — 2) schmutzig, unrein, garstig, ekelhaft, M., C., Gor.
  80. nemarljı̑vəc, -vca, m. der Faulenzer, Mur.
  81. nemarnè, -ę́ta, m. der Faulenzer, Mur., Mik., Kr.
  82. nemarnjáč, m. der Faulenzer, Mur.
  83. nemarnjáča, f. die Faulenzerin, Mur.
  84. nemárnost, f. 1) die Achtlosigkeit; — die Nachlässigkeit, die Liederlichkeit, die Faulheit; — 2) die Schmutzigkeit, die Abscheulichkeit, die Garstigkeit, Z., Gor.
  85. nemárščina, f. 1) die Unachtsamkeit, die Nachlässigkeit, die Liederlichkeit, die Faulheit; — 2) die Schmutzigkeit, Fr.- C.
  86. nẹmčáriti, -ȃrim, vb. impf. sich im Umgang gern der deutschen Sprache bedienen ( zaničlj.), nk.
  87. nẹmčeváłən, -łna, adj. dem Geiste der deutschen und nicht der slovenischen Sprache entsprechend, germanisierend: n. stavek, Levst. ( LjZv.).
  88. nẹmčeváti, -ȗjem, vb. impf. sich in der Sprache zu sehr nach dem Geiste der deutschen Sprache richten, Germanismen anwenden, Levst. ( LjZv.), nk.
  89. nẹ́mčiti, -im, vb. impf. ins Deutsche übersetzen, nk.; — germanisieren, Jan., nk.; — = nemčevati, Levst. (Zb. sp.).
  90. nemčúr, -rja, = nemškutar ( zaničlj.).
  91. nẹ́məc, m. 1) der Stumme, Valj. (Rad); — 2) der Nordwind, vzhŠt.- C.; — 3) eine Art Hafer, C.
  92. nemı̑ł, -míla, adj. lieblos; nemilo soditi koga, Preš.; unbarmherzig; sreče nemili ukaz, Preš.; nemila osoda, nk.; — unlieb: nemilo za nedrago vračati, Schlimmes mit Schlimmem vergelten, SlN.; vse žive dni so se tolkli od nemilega do nedragega, Erj. (Izb. sp.); ( prim. hs. od nemila do nedraga).
  93. nemilosŕčən, -čna, adj. unbarmherzig, lieblos.
  94. nemilosŕčnost, f. die Unbarmherzigkeit.
  95. nemilostìv, -íva, adj. unbarmherzig, ungnädig, Mur., Trub., Dalm., Krelj.
  96. nemilostívost, f. die Unbarmherzigkeit, Mur.
  97. nemirnják, m. = nemirnež: nemirnjaki in pretepači, LjZv.
  98. nemọ̑č, f. 1) die Ohnmacht, die Schwäche, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), M., Valj. (Rad); nemoč in pomanjkanje, Dalm.; — die Krankheit, Habd.- Mik., Z.; — eine fraisenartige Krankheit der Schweine, ogr.- C.; — ( adj. schwach: obležal je bolan in nemoč, Jurč.); — 2) črez nę̑moč, über die Kräfte, übermäßig, Cig., C., Levst. (Slovn.); črez nemoč delati, jesti, piti, Cig.; nikoli ne tožite, če nimate vsega črez nemoč, Ravn.; živino na poti črez nemoč goniti, Levst. (Nauk); tudi: črez nemọ̑č, Krn- Erj. (Torb.).
  99. nẹmoglȗšəc, -šca, m. der Taubstumme, DZ.
  100. nemogǫ́č, adj. 1) unkräftig, Meg.; ohnmächtig, Volk.; — 2) unmöglich; celo nemogoča reč, eine ganz unmögliche Sache, Trub.

   29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701 30.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA