Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (30.301-30.400)

  1. navẹ́dẹti se, -vẹ́m se, vb. pf. des Wissens überdrüssig werden: človek se že po naturi nikoli zadosti ne nave, Burg.
  2. návẹk, adv. = zmerom, immer, kajk.- Vest.
  3. navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.- C.
  4. návəł, -vla, m. der Heuhaufen, der Heuschober, C., Mik., vzhŠt.
  5. navẹ́ščati, -am, vb. impf. ad navestiti; ankündigen: petelin navešča zoro, Zora; oblaki so naveščali nevihto, Erj. (Izb. sp.); — benachrichtigen, Cig., Jan.
  6. navı̑dežən, -žna, adj. = navidezen, C.
  7. navı̑doma, adv. zum Schein, C.
  8. navíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig aufstülpen; — 2) in die Enge treiben, M.; — anspornen, zu etwas vermögen, Jarn.; — 3) n. jo kam, enteilen, Z.; naviše jo proti sosedu, Zora; — 4) navihan, abgefeimt, durchtrieben.
  9. navíjanje, n. das Aufwinden; — das Aufziehen; — prim. navijati.
  10. navíjati, -am, vb. impf. ad naviti; 1) aufwinden, aufwickeln; n. nit na kaj; — bewickeln: n. klobčiče; — 2) aufziehen: n. uro; — 3) n. koga, jemandem zusetzen, Cig.
  11. navı̑ka, f. die Angewöhnung, die Gewohnheit, BlKr.; navika sila velika = navada železna srajca, Vrt.
  12. navíkniti se, -vı̑knem se, vb. pf. sich angewöhnen, vzhŠt.- C.
  13. navı̑rati, -am, vb. impf. ad navreti; spannen ( z. B. den Flintenhahn), Mur.; uro n., die Uhr aufziehen, Mur., Jan.; — richten: n. misel na Boga, C.; — n. koga, jemanden in die Enge treiben, ihm zusetzen, Cig.; naviralo me je ( namr. strašilo me je), Zv.
  14. navı̑st, f. der Neid, Mur., C.; njegova ljubezen naj bo duša vašega srca, da ne bo redilo v sebi nobene navisti, nobenega sovraštva, Škrb.- Valj. (Rad); — návist, ogr.- Valj. (Rad); — nam. nenavist.
  15. navı̑tək, -tka, m. 1) das Aufgewundene: der Zwirnwickel, Cig., Jan.; — 2) pl. navitki, das Schraubengewinde, C.
  16. navíti, -víjem, vb. pf. 1) aufwinden, aufwickeln; n. prejo na klopčič; — 2) aufziehen: n. uro: — n. besedo na drug predmet, das Gespräch auf einen andern Gegenstand lenken, LjZv.; — 3) n. koga, in eine Zwangslage versetzen, nöthigen, vermögen, Cig., C.
  17. navkljùb, adv. zum Trotz, C.
  18. navkrı̑žem, adv. kreuzweise, Polj.
  19. navlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad navlačiti, Cig.; — nove strune n., neue Saiten aufziehen, Danj. (Posv. p.).
  20. navláčiti, -im, vb. pf. 1) in einer gewissen Menge herbeischleppen; drv, vej n.; — die Fäden einreihen, aufziehen ( v. den Webern), Cig.; — 2) n. se, sich satt schleppen; — sich müde eggen.
  21. návlaka, f. 1) kar je za napotje navlečeno, das Geraffel, Levst. (M.); plesnjiva n., Zv.; — zgodovinska n., Zv., LjZv.; — 2) hergelaufenes Gesindel, Zora- C.; — 3) der Ueberzug ( z. B. eines Kissens), Cig., Jan.; ( hs.); — 4) das Getriebe, der Drehling, das Treibstockrad in der Mühle, Cig.; klini pri notranjem mlinskem kolesu, ki gonijo kamen, Lašče- Erj. (Torb.); preslica pri žagi (pili) ima navlako, v katero segajo palci, Notr.; — die ähnliche Vorrichtung an einem Uhrrade, Levst. (M.); prim. naloka, laloka.
  22. navlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) n. si ude, die Glieder durch anstrengende Arbeit anspannen, C.; — 2) (mit Speck) ausspicken, Cig., C.; n. meso, Vod. (Izb. sp.); — 3) eine gewisse Menge zusammenschleppen; vsakojake šare n. v sobo; — n. se, in Menge zusammenkommen; navleklo se je veliko ljudi; — durch Ziehen eine gewisse Menge bekommen: n. vode iz vodnjaka; n. vina iz soda z natego; — n. se ga (vina, žganja), sich betrinken; — n. strune = napeti strune, Cig.; — 4) n. si kaj, sich etwas Unangenehmes zuziehen, Cig.; n. si nesrečo, bolezen, smrt, Cig. (T.); n. si kaj na glavo, auf sich laden, Cig.
  23. navlẹ́kati, -am, vb. impf. ad navleči; zusammenschleppen: Navleka novine Ondanšnji mravljin'c, Vod. (Pes.).
  24. navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.- Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.- Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction ( phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
  25. 2. navódən, -dna, adj. auf dem Wasser befindlich: navǫ̑dne stavbe, die Wasserbauten, DZ.; navodni mlin, die Wassermühle, Cig.
  26. navodílọ, n. 1) die Anleitung, der Leitfaden, Cig. (T.), nk.; die Instruction, Levst. (Nauk), DZ., nk.; — 2) električno n., der Inductionsapparat, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  27. navóliti se, -vǫ́lim se, vb. pf. überdrüssig werden: n. se česa, Mur., Cig., Jan., C., ogr.- Mik., Dol.- Erj. (Torb.), SlGor., jvzhŠt.
  28. navòr, -vóra, m. der Hebel, der Hebebaum, die Hebestange, Cig., Jan., DZ., Valj. (Rad), Sen. (Fiz.); návor, Met., Kras- Erj. (Torb.).
  29. návornica, f. das Holz am Quergraben, um das Wasser von der Straße abzuleiten, Celjska ok.
  30. navráčati, -am, vb. impf. ad navrniti; 1) leiten: n. vodo na barje, den Morast bewässern, Levst. (Močv.); — vsak na svoj mlin vodo navrača, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 2) n. živino, das Vieh beim Weiden zurücktreiben, Polj.; — 3) vergelten: dobro z zlim n., vzhŠt.- C.
  31. navrátən, -tna, adj. nachstellerisch, meuchelmörderisch, Cig.; zanesel je svojemu navratnemu kralju, Bas.
  32. navrážiti, -im, vb. pf. anzaubern, V.-Cig.
  33. navrę̑bər, adv. = navkreber, navzgor, Kras- Erj. (Torb.).
  34. navrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) zugeben, (als Zugabe) daraufgeben; pest moke, kosček mesa n.; — 2) entwerfen, projectieren, Cig., Jan., C.; — 3) auferlegen: naklade k davkom na vse občane n., auftheilen, Levst. (Nauk); — 4) n. se, mit Mühe und Anstrengung sich einarbeiten, Cig.; navržen, geübt, M.
  35. 1. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. in Menge zusammenströmen, zusammenkommen: navrelo je veliko ljudstva od vseh strani, Nov.
  36. 2. navrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. anziehen, spannen ( z. B. den Gewehrhahn), Mur.; navrta puška, Danj. (Posv. p.); uro n., die Uhr aufziehen, Jan., Mur., SlGor.; — lenken: govor n. na verske reči, Erj. (Izb. sp.); — n. koga, = storiti, da začne teči, prisiliti, da začne hitreje delati i. t. d., Gor.
  37. navŕhati, -vȓham, vb. pf. z vrhom napolniti posodo, Notr.
  38. navrhovátiti, -ȃtim, vb. pf. anhäufen, Jan., Let.- C.; suhovine in kamenja n., Levst. (Zb. sp.); kamenje v redne kupe navrhovačeno, in regelmäßige Haufen geschlichtete Steine, Levst. (Cest.); — n. se, sich anhäufen: premnogo listkov se je navrhovatilo, Levst. ( LjZv.).
  39. navŕniti, -nem, vb. pf. 1) leiten: n. potok, Nov.; vodo n. v mlečni hram, Erj. (Izb. sp.); — n. na dobro, C.; — 2) das Vieh beim Weiden zurücktreiben: pastir kravo navrne, če se do njive pripase, Polj.; — 3) = vrniti, vergelten, vzhŠt.- C.
  40. navršíti, -ím, vb. pf. 1) z vrhom naložiti ali nameriti, häufen: navršen mernik, ein gehäufter Scheffel, Cig.; — 2) vollenden, Levst. (Nauk), Vrt.; n. petindvajset let, Navr. (Spom.); n. se, zuende gehen: leto se navrši, Levst. (Zb. sp.); — n. se, vollendet werden, Vrt.; — in Erfüllung gehen, Vrt.
  41. navȓžək, -žka, m. kar se navrže, die Zugabe.
  42. navtisljìv, -íva, adj. reizbar, empfindlich, C., UčT.
  43. nažak, m. ein Stock mit hackenartigem, eisernem Griff, BlKr.; — (nažek, neka sekirica, BlKr.- DSv., Z.).
  44. nažaríti, -ím, vb. pf. entzünden ( fig.), M.; aufbringen, ogr.- C., Mik.
  45. nažę́ti, -žmèm, -žámem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge Flüssigkeit ausdrücken, auspressen; n. vode iz mokrega perila; n. mošta iz zdruzganega grozdja; — 2) nažet, gepresst voll: vreča je nažeta, Celjska ok.; — nažet človek, ein dicker Mensch, Celjska ok.
  46. nažgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen; n. papir; n. svečo; — anzünden; luč n.; — 2) abprügeln.
  47. nažígati, -am, vb. impf. ad nažgati; 1) anbrennen; anzünden; — 2) prügeln; n. koga s kamenjem in okleščki, bewerfen, LjZv.
  48. naživẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Leben zur Genüge genießen; n. se mladosti, Levst. (Zb. sp.); — des Lebens satt werden.
  49. nažlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) zusammenplauschen; veliko neumnosti n. komu; — 2) n. se, sich satt plauschen.
  50. nažmígniti, -žmı̑gnem, vb. pf. zuwinken, BlKr.; nam. namežikniti.
  51. nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice- Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
  52. nebę́ski, adj. = nebeški, starejši pisatelji, Vrt., Levst. (Zb. sp.).
  53. nebę́ščan, m. der Himmelsbewohner, Mur., Cig., Jan., Ravn., Levst. (Zb. sp.).
  54. nebę̑škati, -am, vb. impf. otročja igra, pri kateri dva platiča kvišku mečejo in potem, kakor padata, na vsajeni veji ključice kvišku pomikajo, Ljub., Gor.; — prim. Zora IV., 128.
  55. nebistroúmən, -mna, adj. nicht scharfsinnig, unwitzig, Cig.
  56. nebistroúmnost, f. der Unwitz, Cig.
  57. nebítje, n. das Nichtsein, Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; n. števila, das Nichtvorhandensein einer Zahl, Vod. (Izb. sp.).
  58. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.
  59. nebodigatrẹ́ba, m. indecl. ein Mensch oder auch ein Ding, das überflüssig ist; z mano, ti nebodigatreba, pokaži, zakaj si na svetu! Zv.; trnje je po gozdih nebodigatreba, Navr. (Let.).
  60. neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).
  61. neboglję̑n, adj. kränklich, schwächlich, gebrechlich, Cig., Jan.; Oh, komu sem jaz doma pustila Dete svoje, sinka nebogljen'ga, Npes.-K.; tudi: nebǫ̑gljen, Dol.
  62. nebotíčən, -čna, adj. himmelhoch, Cig., nk.; nebotična gora, Rut. (Zg. Tolm.); — po češ.
  63. nebovìd, -vída, m. = nebokaz, Cig.
  64. nebrójən, -jna, adj. unzählbar, Jan., nk.
  65. necẹ̑ł, -cẹ́la, adj. nicht ganz, schadhaft, Cig.; necela mavrica, die Regengalle, Cig. (T.).
  66. nẹ́ča, f. die Heizung, Cig., Jan., UčT.
  67. nečàs, -čása, m. die Unzeit, Guts., V.-Cig., Mur., Zora; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig., Ravn., Mik.; v nečas, Cig. (T.).
  68. nečę́dən, -dna, adj. 1) unrein, unreinlich, unsauber; — 2) unverständig, vzhŠt.
  69. nečę́dnost, f. 1) die Unreinheit; — 2) der Unverstand, vzhŠt.
  70. nẹ́čenje, n. das Heizen, Guts., Jarn.
  71. néčist, m. ein unreiner, unkeuscher Mensch, M.; der Unhold, der Teufel, C.; — das Ungeziefer, C.
  72. nečı̑stnica, f. die Unreine, die Unkeusche, die Metze.
  73. nečistǫ̑ča, f. die Unreinlichkeit, Vrt., Zora, Krelj; — die Unkeuschheit, Mik.
  74. nečlovẹ̑čnež, m. der Unmensch, Zora.
  75. nečȗt, m. die Unempfindlichkeit, die Gefühllosigkeit, C., Z.
  76. nedávən, -vna, adj. was vor nicht langer Zeit gewesen ist: pred nedavnim, vor kurzem, Jan.; od nedavna, seit kurzem, Jan.; nedavno, unlängst, vor kurzem.
  77. nedẹjȃnje, n. die Unterlassung: pazka nad vsacim dejanjem in nedejanjem, Levst. (Nauk).
  78. nedẹ̑łəc, -łca, m. = sopraznik, der Halbfeiertag, ein nicht gebotener Feiertag, Jarn., Kor.- Cig., Jan., Mik.
  79. 1. nedẹ́łən, -łna, adj. = prazničen, Rož.- Kres.
  80. 2. nedẹ́łən, -łna, adj. = nerazdelen, untheilbar, Jan.
  81. nedẹljìv, -íva, adj. = nerazdelen, untheilbar, Cig., Jan., Cig. (T.).
  82. nedẹ́lọ, n. die Nichtsthuerei, Cig.; — pri svojem delu in nedelu, bei seinem Thun und Lassen, Erj. (Izb. sp.).
  83. nedenárən, -rna, adj. geldlos: zdaj je svet tako nedenaren! Svet. (Rok.); nedenarni časi, Škrb.
  84. nedóba, f. die Unzeit: v nedobo, zur Unzeit, Cig. (T.).
  85. nedóbən, -bna, adj. zur Unzeit geschehend, Mur.
  86. nedoglę́dən, -dna, adj. unabsehbar, Cig., Jan., nk.; nedogledna višina, Zv.
  87. nedohítən, -tna, adj. uneinholbar, unerreichbar, Zora.
  88. nedohǫ́dən, -dna, adj. unzugänglich, Cig., Jan., M., nk.
  89. nedohǫ́dnost, f. die Unzugänglichkeit, Cig.
  90. nedolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, DZ., Levst. (Nauk), nk.
  91. nedolẹ́tnost, f. die Minderjährigkeit, Cig., DZ., nk.
  92. 1. nedolǫ́čen, adj. nicht bestimmt, unbestimmt, Cig.; na nedoločen čas, auf unbestimmte Zeit, Cig.
  93. nedȏłžən, -žna, adj. unschuldig; nedolžni otroci; — schuldlos, schuldfrei; za nedolžnega spoznati, freisprechen; — nedolžna razsodba, ein freisprechendes Urtheil, Ig (Dol.); — po nedolžnem, unschuldiger Weise, unverdienter Weise.
  94. nedomę̑ra, f. die Unzulänglichkeit, C.
  95. nedomę́rən, -rna, adj. 1) nicht das volle Maß habend: n. verz, ein katalektischer Vers, Cig. (T.); — 2) = neizmeren, Jan. (H.).
  96. nedomı̑səłn, -łna, adj. 1) undenkbar, unerfassbar, Cig.; — 2) kdor se ne domisli, česa je treba, kaj je prav o raznih prilikah, Z., Dol.; — unbedacht: nedomiselno govoriti, storiti, nedomiseln človek, Dalm.; nedomiselno druge ljudi soditi, Krelj.
  97. nedopovẹ́dən, -dna, adj. unsäglich, unaussprechlich, Jan.; nedopovedna in nepopisna krasota, LjZv.
  98. nedopústən, -tna, adj. unzulässig, DZ., nk.
  99. nedopuščèn, -éna, adj. unerlaubt, unzulässig.
  100. nedoròg, -rǫ́ga, adj. noch hörnerlos, Levst. (Zb. sp.).

   29.801 29.901 30.001 30.101 30.201 30.301 30.401 30.501 30.601 30.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA