Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (29.501-29.600)

  1. nagọ̑dba, f. = poravnava, der Vergleich, der Ausgleich, Cig., DZ., nk.; — hs.
  2. nagọ̑dək, -dka, m. der Zufall, Mur., M.; die Incidenz, Jan.
  3. nagọ̑dən, -dna, adj. 1) zufällig, Mur.; nagodno, zufällig, C.; — 2) = nagajiv, Svet. (Rok.); schlimm, Jan.
  4. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
  5. nagọ̑doma, adv. zufälliger Weise, V.-Cig.
  6. nagolíti, -ím, vb. pf. in einer gewissen Menge abstreifen: n. listja, Vrt., Zora.
  7. nagoljufáti, -ȃm, vb. pf. durch Betrug eine gewisse Menge zusammenbringen: vse to je nagoljufal.
  8. nagomílati, -am, vb. pf. = nagomiliti, Cig., ZgD.; nagomilano bregovje, Zora.
  9. nagóniti, -gǫ́nim, vb. pf. 1) auftreiben: veliko živine n.; psi so veliko zajcev nagonili; — 2) n. se, = gonjenja se naveličati, sich satt brunften; — sich austummeln, Cig.
  10. nagornják, m. = nagornik, Mik., Danj.- Valj. (Rad); tudi: nágornjak, vzhŠt.- Kres.
  11. nagostíti se, -ím se, vb. pf. sich satt schmausen, Cig.; Ko se (kozel) nagosti, Grm pusti, Levst. (Zb. sp.).
  12. nagovȃrjanje, n. das Bereden, die Zurede.
  13. nagovȃrjati, -am, vb. impf. ad nagovoriti; zu bereden suchen, haranguieren; n. koga k čemu, da bi kaj storil; tudi: n. koga na kaj, Cig.; n. koga na krepost, Z.
  14. nagovȃrjavəc, -vca, m. der zu bereden sucht, der Bearbeiter, der Anstifter, Cig.
  15. nagovȃrjavka, f. die zu bereden sucht, die Bearbeiterin, die Anstifterin, Cig.
  16. nagọ̑vorən, -rna, adj. Ueberredungs-: nagovorni razlogi, Cig. (T.).
  17. nagovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden bestimmen, bereden; n. koga na kaj, Cig.; anstiften: n. krive priče, Cig.; — 2) = obgovoriti, anreden, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) n. se, des Sprechens überdrüssig werden.
  18. nagrȃbək, -bka, m. kar kdo nagrabi: der zusammengerechte Haufe, Z.; — die Compilation, Levst. ( LjZv.).
  19. nagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge zusammenraffen; s kupa n. polno košarico kostanjev; v naglici nagrabljene reči; — n. zakladov, Schätze aufhäufen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge zusammenrechen; n. koš listja; — 3) n. se, des Raffens, Rechens satt werden.
  20. 1. nagrabljáti, -ȃm, vb. pf. eine gewisse Menge zusammenrechen, Mur., Cig.
  21. 2. nagrábljati, -am, vb. impf. ad nagrabiti; gewisse Mengen zusammenraffend o. zusammenrechend zusammenbringen.
  22. nagrabljevati, -ȗjem, vb. impf. = nagrabljati, Z.
  23. nagrȃda, f. die Remuneration, das Honorar, Jan., nk.; — die Vergeltung, die Belohnung, Z.; der Preis, die Prämie, Cig.; der Ersatz, C., Šol.; der Lohn, C.; — rus.
  24. nagradíti, -ím, vb. pf. 1) eine gewisse Menge der Verzäunungsarbeiten verrichten; — 2) remunerieren, honorieren, nk.; — prämiieren, Jan. (H.); — vergelten, C.; prim. nagrada.
  25. nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.
  26. nagrȃžati, -am, vb. impf. ad nagroziti; = groziti, Mur., Jan., M.; — n. se komu, jemandem drohen, C.
  27. nagrbánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzelig machen, in Falten legen; n. se, runzelig, faltig werden.
  28. nagŕbati, -gȓbam, vb. pf. runzelig machen: čelo n., die Stirne runzeln, Guts.; nagrbane roke, Z.
  29. nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).
  30. nagŕbiti, -gȓbim, vb. pf. runzelig machen, Cig.; čelo n., die Stirne falten, Jan., Šol.; nagrbljena koža, die Runzelhaut, Cig.
  31. nagrbljávati se, -am se, vb. impf. den Rücken krümmen: Mače kvišku v lok se nagrbljava, Levst. (Zb. sp.).
  32. nagŕbniti, -gȓbnem, vb. pf. faltig, runzelig werden, Svet. (Rok.).
  33. nagȓdən, -dna, adj. fratzenhaft, Cig.; — prim. nagrda.
  34. nagrdíti, -ím, vb. pf. entstellen, verunstalten, Cig. (T.); tako popačena in nagrjena cerkev, Erj. (Izb. sp.); tudi: nagŕditi.
  35. nagrẹ́bati, -grẹ̑bam, -bljem, vb. impf. ad nagrebsti; aufscharren, aufgraben, anscharren; zemlje okolo dreves n., Cig.
  36. nagrédati, -am, vb. pf. n. zemljo, Terrassen bilden, Cig. (T.).
  37. nagrẹ́ti, -grẹ̑jem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge erwärmen; nekoliko rjuh nagreti za postelje; — 2) n. se, sich genug erwärmen; — das Wärmen satt bekommen.
  38. nagrínjati, -am, vb. impf. ad nagrniti; = nagrebati, Jan.; n. krompir, die Erdäpfel anhäufeln, Cig.; — zusammenhäufen, Jan. (H.).
  39. nagrísti, -grízem, vb. pf. anbeißen, annagen; jabolka n.
  40. nagŕniti, -gŕnem, vb. pf. anscharren, zusammenscharren, zusammenhäufen, Cig., Jan., Kr.; n. si denarjev, Cig.
  41. nagrǫ̑bnica, f. 1) die Grabschrift, Cig. (T.), C., nk.; — 2) das Grablied, C., ZgD.
  42. nagromáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi, Medv., Cig., Jan., C., Zora.
  43. nagubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzeln: čelo n., C.; nagubanči se marsikatero lice, LjZv.; nagubančen, faltig, gefurcht, Jan.
  44. nagúbniti, -gȗbnem, vb. pf. runzeln: čelo n., C.
  45. nagúliti, -im, vb. pf. 1) anwetzen, ein wenig schinden; — 2) durchprügeln, Cig., M.
  46. nagúlja, f. ein Weib mit zerrissenen Kleidern, C.
  47. nagȗmpati, -am, vb. pf. abprügeln, Z., C.
  48. nahajalíšče, n. der Fundort, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; nahajališča alpinskih rastlin, LjZv.
  49. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
  50. naháriti, -hȃrim, vb. pf. abprügeln, vzhŠt.- C.
  51. náhiž, m. = nahišje, vzhŠt.; hoditi na nahiž, Pjk. (Črt.).
  52. nahlę́niti, -hlę̑nem, vb. pf. = premraziti: veter me je nahlenil, Vrsno- Erj. (Torb.).
  53. nahlópati se, -pam, -hlǫ́pljem se, vb. pf. sich satt schlürfen, Z.
  54. nahmę́ljiti, -hmę̑ljim, vb. pf. mit Hopfen würzen, Jan. (H.).
  55. nahóditi se, -hǫ́dim se, vb. pf. 1) sich müde o. satt gehen; — 2) n. se česa, durch Gehen etwas bekommen, C.; n. se smrtne bolezni, Zv.; tudi: n. si bolezen, Glas.
  56. nahọ̑doma, adv. plötzlich, unverhofft: n. koga srečati, Vod. (Izb. sp.); n. me prime kaka stiska, LjZv.; glasovi se n. menjajo, Erj. (Som.); nahodoma, kakor bi bila iz tal izrasla, stoji pred menoj ciganska deklica, Erj. (Izb. sp.).
  57. nahrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. ein wenig hinken, Z.
  58. nahrániti, -im, vb. pf. 1) eine genügende Menge zu essen geben, sättigen, Mur., Cig., ogr.- Let.; — genügend füttern, vzhŠt.; — 2) zusammensparen: n. mnogo denarja, M., Svet. (Rok.).
  59. nahŕšiti se, -im se, vb. pf. = nasršiti se, C., Z.
  60. nahrúpiti, -im, vb. pf. lärmend überfallen: n. koga, Z.; n. na koga, SlN.
  61. nahudíti, -ím, vb. pf. Uebles anthun, Cig., Jan., nk.; (vedomec) človeka raztrga ali mu nahudi kako drugače, LjZv.
  62. nahúkəł, -kla, adj. angelaufen: bizmut je šareno nahukel (bunt angelaufen), Erj. (Min.).
  63. nahuklína, f. der Anflug vom Hauche ( z. B. am Glase), Z.
  64. nahȗskanje, n. die Aufhetzung.
  65. nahȗskati, -am, vb. pf. anhetzen, aufhetzen; psa n. na koga; n. koga, da kaj stori.
  66. nahváliti, -im, vb. pf. 1) genug loben, Z.; nisem ga mogel n., Kr.; — 2) n. se, des Lobens satt werden.
  67. naigráti, -ȃm, vb. pf. 1) durch Spielen zusammenbringen, Cig.; on si je dolgov naigral, er ist durch das Spiel in Schulden gerathen, Met.; — 2) n. se, sich satt spielen.
  68. naíhtiti se, -im se, vb. pf. sich satt schluchzen.
  69. naískati, -íščem, vb. pf. 1) suchend zusammenbringen, Mur.; — 2) n. se, sich satt suchen.
  70. nàj-, adv. dela superlativ iz komparativa, kateremu se spredaj pripenja: najboljši, najlepši, najhitreje, največ; priklepa se tudi besedam, ki niso komparativi, pa imajo komparativen pomen: najpred, zuerst, Mur.; najprvo, zuerst, Cig.; najnaprvo, vor allem, in erster Linie, Levst. (Močv.); — naj ima vselej tudi svoj posebni naglas: nàjlẹ̑pši.
  71. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
  72. najȃrmnica, f. die Jochwiede (n. jarem z ojesom sklepa), Dol.
  73. nȃjdba, f. die Handlung des Findens, der Fund, Cig., C.; die Auffindung, die Entdeckung, Cig., Jan., nk.; n. Amerike, nk.; n. sv. križa, die Kreuzerfindung, Cig.
  74. nájdenje, n. 1) die Auffindung; — 2) der Befund, Cig. (T.), DZ.; n. poverjevati, den Befund beglaubigen, DZ.
  75. nájdenški, adj. Findlings-: n. zavod, Levst. (Nauk).
  76. najẹ́dati, -am, vb. impf. ad najesti; 1) anfressen; polhi sadje, miši plečeta najedajo; rja železo najeda, der Rost frisst das Eisen an, Cig.; — 2) mit Vorwürfen kränken, Z.; sticheln, Svet. (Rok.).
  77. najẹ̑dək, -dka, m. die Ersättigung: v grozdju ni najedka, C.
  78. najèm, -ję́ma, ( tudi: nájəm, nájma), m. 1) die Vermiethung, die Miethe, Mur., Cig., Jan., Met., Levst. (Nauk), nk.; pogodbe o najmu ali zakupu, Mieth- oder Pachtverträge, DZ.; v n. dati, vermiethen, v n. vzeti, miethen, nk.; v drugi n. dati, in Aftermiethe geben, Jurč.; v najmu imeti, zur Miethe haben, Cig.; polovica poslopij je v najemu (ist vermiethet), Levst. (Nauk); — v najemu biti = najet (dninar) biti, als Tagwerker gedungen sein, LjZv.; šla je v najem delat, Vrt.; — 2) plačilo od najete stvari, Levst. (Nauk); — der Lohn, C.; — 3) das Verdienst, kajk.- Valj. (Rad).
  79. najemáti se, -jémljem se, vb. pf. zur Genüge nehmen: denarjev se n., Z.
  80. najẹ̑mavka, f. die Mietherin, Z.
  81. naję́mən, -mna, adj. 1) Mieth-, Cig.; aufgenommen, gemiethet: n. delavec, hlapec, Dalm.; naję̑mni voznik, der Lohnkutscher, Cig.; — 2) miethbar, Cig.; — 3) = zaslužen, verdienstlich, kajk.- C.; ( prim. najem 3)).
  82. naję̑mka, f. die Mietherin, Z.
  83. najemnína, f. der Miethzins, das Miethgeld, Cig., Jan., DZ.
  84. naję̑mstvọ, n. das Gedinge, Jarn.; das Miethsystem, Z.
  85. naję̑mščina, f. der Miethzins, das Miethgeld, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Tagwerkslohn, C.
  86. naję́ti, nájmem, najámem, vb. pf. gegen Lohn aufnehmen, dingen, miethen; n. voznika, težake, godce; n. krive priče; n. stanovanje; (najmen [ nam. najet] dninar, Kras).
  87. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
  88. nȃjin, pron. uns zweien gehörend, uns zwei betreffend; pogl. najun.
  89. najmanjšína, f. = najmanjina, Cig. (T.), DZkr.
  90. najmarína, f. domovna n., die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk).
  91. nájme, adv. = namreč, nämlich, C., Z., Mik.; — namentlich, ogr.- C., Mik.
  92. najmodȃvəc, -vca, m. = najemodavec, der Vermiether, DZ.
  93. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  94. nájmovnik, m. der Miether, DZ.
  95. najnč, adv. nicht einmal, C., vzhŠt.; pogl. namič.
  96. nàjpoprẹ̑j, adv. = najprej, zuerst, zuvörderst.
  97. nàjposlẹ̑j, adv. zuletzt, Jan. (H.).
  98. nàjprẹ̑di, adv. = najprej, zuerst, Hal.- C.
  99. nàjprẹ̑j, adv. vorerst, zuerst, zuvörderst.
  100. nàjpȓvọ, adv. erstens, vorerst, Jan., DZ.; zuerst, Cig., Levst. (Nauk).

   29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701 29.801 29.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA