Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (29.301-29.400)

  1. nadẹ̑vək, -vka, m. 1) das Füllsel, Jan.; — 2) der Beiname, der Spitzname, Cig., C., Navr. (Kop. sp.).
  2. nadglavíšče, n. der Zenith, Cig. (T.), Jes.
  3. nadglèd, -glę́da, m. = nadzor, die Aufsicht, Cig., Jan., DZ.
  4. nadglę̑dnica, f. = nadzornica, Cig.
  5. nadglę̑dnik, m. = nadzornik, Cig., Nov., DZ.
  6. nadglę̑dništvọ, n. = nadzorništvo, Jan., C.
  7. nadgledovȃłnica, f. = nadzorovalnica, DZ.
  8. nadgledováti, -ȗjem, vb. impf. = nadzorovati, beaufsichtigen, Cig.; nadgledujoča gosposka, die die Aufsicht führende Behörde, DZ.; — controlieren, Jan.
  9. nadglę̑dstvọ, n. = nadzorstvo, die Beaufsichtigung, die Inspection, die Controle, Cig., Jan.
  10. nadgrǫ̑bnik, m. das Grabesdenkmal, Jan., Zora.
  11. nadhòditi, -hǫ́dim, vb. impf. nadhodeč, übertreffend: črez vse nadhodeča ali najvišja mogočnost, Krelj.
  12. nadíčiti, -dı̑čim, vb. pf. schmücken, Zora.
  13. nadígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = nadvigniti; 1) ein wenig heben ( z. B. ein Weinfass), Mur.; n. se, sich erheben: na to ljubav naj se naše srce nadigne, ogr.- Let.; sich daran machen: n. se na delo, ogr.; — 2) erregen, beginnen: punt n., C.
  14. nadíhati, -dı̑ham, I. vb. impf. ad nadehniti; inspirieren, eingeben, Cig. (T.); — II. n. se, vb. pf. zur Genüge einathmen: n. se dobrega zraka.
  15. nadı̑hnik, m. das Hauchzeichen ( gramm.), Cig.
  16. nadíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. anhauchen; — rdeče nadihnjen cvet, Cv.; begeistern, inspirieren, Z.; pogl. nadehniti.
  17. nadírjati, -am, vb. impf. = nadirati: koruznej latici odirati nekoliko zrn, da jo drug potem hitreje ožuri, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
  18. náditi, -im, vb. impf. 1) drugo na drugo devati, schichten, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) = jekliti, Dol.- Mik., vzhŠt.- C.; — prim. nada.
  19. nȃdka, f. der Aufsatz am Bienenstock, C.
  20. nàdkancelár, -rja, m. der Erzkanzler, Jan. (H.).
  21. nadkopítən, -tna, adj. ober dem Hufe befindlich: nadkopı̑tni venec, die Fleischkrone am Pferdehufe, Cig.; nadkopitna kost, das Kronenbein, DZ.
  22. nàdkrmár, -rja, m. der Obersteuermann, DZ.
  23. nàdkurı̑vəc, -vca, m. der Oberheizer, DZ.
  24. nàdladjár, -rja, m. der Oberbootsmann, DZ.
  25. nàdlastnı̑štvọ, n. das Obereigenthum, DZ.
  26. nàdlẹ̑čnik, m. der Oberarzt, Jan. (H.).
  27. nadlę̑ga, f. die Beschwerde, die Belästigung, die Ungelegenheit; za (v) nadlego biti komu, nadlego delati komu, jemandem Plackereien bereiten, zur Last fallen, lästig fallen, behelligen.
  28. nadlę̑ža, f. = nadlega: zavoljo majhine nadleže začneš kleti, Bas.
  29. nadležáti, -ím, vb. impf. 1) "anliegen": ali ta ista modrost ino hitrost vselej nadležečo zlobo ino krivico ima, Krelj; — 2) nam veliko nadleži, es ist uns viel daran gelegen, Boh.; — po nem.
  30. nadlę́žən, -žna, adj. lästig, beschwerlich; n. biti komu, jemandem zur Last fallen, beschwerlich oder lästig sein, jemanden behelligen.
  31. nadlı̑čje, n. ein Tuch, welches man der Leiche zur Kopfbedeckung mit ins Grab gibt, — oder dem Kinde bei der Taufe ums Haupt legt, M., Z., Mik.
  32. nadlı̑sčək, -čka, m. die Alraunpflanze (mandragora), (-lišek) Jarn., Mur., Jan.; — das Hexenkraut (circaea), (-lišek) Medv. (Rok.).
  33. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
  34. nàdlóvəc, -vca, m. der Oberjäger, Let.; računski n., der Rechnungsoberjäger, DZ.
  35. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
  36. nadlǫ́žnica, f. nadložna ženska, Z.
  37. nadlǫ́žnik, m. nadložen človek: tolažiteljica bolnikov in nadložnikov, Jurč.; berači in nadložniki, Zv.
  38. nàdmaršāl, m. der Ober-, Erzmarschall, Jan. (H.).
  39. nadmę̑rək, -rka, m. das Uebermaß, Cig., Jan., DZ.; die Ueberschar ( mont.), Cig.
  40. nàdmọ̑č, -ı̑, f. = premoč, die Uebermacht, Zora, Bes.
  41. nadmọ̑rje, n. = nos, das Vorgebirge, Mur., Z., Ist.- M.
  42. nadnę́vən, -vna, adj. Tag-, Diäten-: nadnę̑vni razred, die Diätenclasse, SlN.
  43. nádnožje, n. das Bein, der Fuß, vzhŠt.
  44. nadodáti, -dám, vb. pf. zusetzen, zulegen, Z., Jan. (H.).
  45. nadodȃvək, -vka, m. die Zulage, Z., Jan. (H.).
  46. nadojíti, -ím, vb. pf. 1) zur Genüge säugen, satt säugen; — 2) eine gewisse Menge durch Melken bekommen: danes sem veliko mleka nadojila, na vzhodu.
  47. nádọ̑ł, -dóla, m. der Bergabhang, Mur., C.; strm n., SlGor.; v nadol gre, es geht bergab, vzhŠt.
  48. nadọ̑ł, adv. = navzdol, Cig., Jan.; nádol, SlGor.
  49. nadółbsti, -dółbem, vb. pf. zusammenmeißeln: n. drobirja; aufmeißeln, Cig.
  50. nadolọ̑žək, -žka, m. die Zulage, Valj. (Rad).
  51. nadomẹ̑stək, -tka, m. der Ersatz, Cig., Zora; die Compensation ( mech.), Cig. (T.); das Surrogat, Cig., Levst. (Nauk).
  52. nadomẹ́stən, -tna, adj. 1) Ersatz-, nk.; nadomẹ̑stna reserva, die Ersatzreserve, DZ.; — 2) ersetzbar, Cig.; nadomestne stvari, vertretbare Sachen, DZ.
  53. nadomẹstílọ, n. der Ersatz, Cig., Jan., nk.; — das Surrogat, DZ.
  54. nadomẹstı̑təv, -tve, f. die Ersetzung, die Entschädigung, Cig., Jan., nk.
  55. nadomẹ́stiti, -mẹ̑stim, vb. pf. ersetzen; škodo n.; — nachholen, einbringen, Cig.; n., kar je kdo zamudil, jvzhŠt.
  56. nadomẹstljìv, -íva, adj. ersetzbar, Cig., Jan.; pogl. nadomesten 2).
  57. nadomẹ̑stnica, f. die Stellvertreterin, Z.
  58. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).
  59. nadomẹstováti, -ȗjem, vb. impf. ersetzen, vertreten, Cig., Jan., nk.
  60. nadomẹ́ščanje, n. das Ersetzen, Cig.
  61. nadomẹ́ščati, -am, vb. impf. ad nadomestiti; ersetzen, kajk.- Valj. (Rad), nk.
  62. nadopláčati, -am, vb. pf. die Zahlung ergänzen, Z.
  63. nadoplačílọ, n. die Nachzahlung, DZ.
  64. nadopołníłən, -łna, adj. Ergänzungs-, Jan. (H.).
  65. nadopółniti, -im, vb. pf. ergänzen, Z., DZ.
  66. nadopołnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nadopolniti, Zora.
  67. nadòr, -dóra, m. der Anriss, Z.
  68. nadorástanje, n. die Reproduction ( zool.), Cig. (T.).
  69. nadǫ́ti se, nadmèm se, vb. pf. aufschwellen, Cig.; sich aufblähen, C.; prsi se mu nadmejo, Zora; nadot, aufgeblasen, Erj. (Torb.); — prim. naduti.
  70. nadovolẹ́ti, -ím, vb. pf. genügen: ako bi vsi dohodki ne nadovoleli, DZ.
  71. nadovǫ́ljiti se, -vǫ̑ljim se, vb. pf. überdrüssig werden: n. se česa, Jan., jvzhŠt.
  72. nadpı̑čje, n., Z., pogl. podpičje.
  73. nàdpionīr, -rja, m. der Oberpionnier, DZ.
  74. nadpìs, -písa, m. die Ueberschrift, Mur., Cig., Jan.; der Titel eines Buches, Cig.; — die Adresse, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; zasilni n., die Nothadresse, DZ.; — die Umschrift einer Münze, die Legende, ( rus.) Cig. (T.).
  75. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
  76. nadpísən, -sna, adj. Adress-: nadpisna stran pisma, die Adressseite, DZ.
  77. nadpı̑snik, m. der Adressat, DZ.
  78. nàdpoveljník, m. der Oberbefehlshaber, Z., nk.
  79. nàdprȃvdnik, m. državni n., der Oberstaatsanwalt, DZ., nk.
  80. nadprȃvdništvọ, n. državno n., die Oberstaatsanwaltschaft, DZ., nk.
  81. nadpreglèd, -glę́da, m. die Superarbitrierung, DZ.
  82. nadpreglę̑dba, f. = nadpregled, DZ.
  83. nadpriglèd, -glę́da, m. die Supercontrole, DZ.
  84. nàdpristrǫ̑jnik, m. der Ober-Maschinenwärter, DZ.
  85. nádra, -dər, n. pl. = nedra, C., Mik., vzhŠt.
  86. nadrȃstək, -tka, m. die Aufreizung, C.
  87. nadrástiti, -ím, vb. pf. aufreizen, aufhetzen, Meg., ogr.- M., C.; psa na koga n., einen Hund auf jemanden hetzen, Cig.; ljudstvo n., Dalm.
  88. nadrȃstnik, m. der Aufreizer, C.
  89. nadraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad nadražiti; aufhetzen, Mur., Jap. (Sv. p.).
  90. nadrážiti, -im, vb. pf. 1) aufreizen, aufhetzen, Mur., Cig., Svet. (Rok.); — 2) n. se, des Reizens, Neckens satt werden.
  91. nadrę́dnost, f. die Ueberordnung: razmerje nadrednosti, DZkr.
  92. nàdrèk, -rę́ka, m. der Obersatz, Jan. (H.).
  93. nadrẹ́mati se, -mam, -mljem se, vb. pf. ausschlummern, zur Genüge schlummern.
  94. nadrẹ́ti, -dérem, vb. pf. 1) anschinden, anreißen, M., Cig.; drevesu skorje n., den Baum lachen, Cig.; — n. se, sich aufreißen, C.; — 2) n. denarjev, Geld zusammenwuchern, Cig.; — 3) abprügeln, C., jvzhŠt.; — 4) n. se, sich satt schreien.
  95. nadŕgniti, -dȓgnem, vb. pf. 1) anreiben, Cig.; — 2) n. si česa, zusammenscharren, Cig.
  96. nadrı̑njak, m. = nadrnjak: Zala pa je sneha, Lep rdeč nadrinjak 'ma, Npes.-Vraz.
  97. nadȓkati se, -am se, vb. pf. sich satt glitschen, Z.
  98. nádrnjak, m. der Brustlatz, das Mieder, C.
  99. nadrǫ̑bən, -bna, adj. ins Detail eingehend: nadrobna kritika, Zora; ausführlich, umständlich, Cig., Jan.; — nadrobna kupčija, der Kleinverkauf, der Kleinverschleiß, Jan.
  100. nadrobíti, -ím, vb. pf. eine gewisse Menge zerbröckeln: otroku kruha n. v mleko; piščancem kruha n.; n. cukra; ako tolčeš cuker, nadrobi se ti ga nekoliko; — nadrobljen, eingesprengt, Erj. (Min.).

   28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 29.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA