Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (29.101-29.200)

mújast, adj. hörnerlos: mujasta koza, C.
mújav, adj. m. človek, kateremu so gornje ustnice razklane ali izjedene, (mit Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mojast.
mujénje, n. das Aufhalten, die Verzögerung.
mȗl, m. mulast vol, vol z odbitimi rogovi, C.; (mulj), Z.
2. múla, f. 1) koza brez rogov, Dol., Notr.; — krava brez rogov, Rez.- C., SlGor.- C., Dol.; — 2) die Wurst, Rez.- C.
3. múla, f. 1) verdrießliche Miene, Z.; mulo nositi, maulen, schmollen, Z.; = mule pasti, C.; prim. kor.-nem. mulle; mürrischer, hängender Mund; — 2) der Kuss ( prim. srvn. mule, Maul, nem. Mäulchen = zärtlicher Kuss), Štrek. (Arch.).
múlast, adj. 1) ohne Hörner, Cig., C., Mik., Dol., Notr.; m. kozel, vol, Dict.; ovčica mulasta, Npes.- Kres; — 2) bartlos, Mur.; — grannenlos, Cig.; — prim. kor.-nem. mullet, abgestumpft, hörnerlos.
mulāt, m. mešanec od belih in zamorskih roditeljev, der Mulatte, Cig., Jan., Cig. (T.).
1. mȗləc, -lca, m. 1) das männliche Maulthier, Z., BlKr.; — 2) ein unehelicher Sohn, der Bastard ( nav. psovka), C., Ist.- C., Štrek., Notr., BlKr.; prim. 1. mula.
3. mȗləc, -lca, m. jezno se držeč človek, Notr.; — prim. 3. mula.
1. múlica, f. dem. mula; 1) das weibliche Maulthier, C.; — 2) ein uneheliches Mädchen, ein weiblicher Bastard, C., Z.; — 3) die Puppe, die Docke, C.; — prim. 1. mula.
2. múlica, f. 1) der Weizen ohne Grannen, C.; — 2) orehov in leskov cvet, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Maßlieb, das Tausendschön (bellis perennis), C.; — 4) = klobasa, pos. krvavica, die Blutwurst, Hip. (Orb.), Notr.- Cig., Jan., M., Štrek., DZ., Cirk.- Baud.; = klobasa jetrnica ali krvavica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 5) cucelj, ki se vtakne detetu v usta, Notr.- Erj. (Torb.).
mȗlič, m. 1) ein ungehörntes Böcklein, C.; — 2) der Teufel (šaljivo), Rez.- C.; — 3) das Käselaibchen, C.; — prim. mulast.
1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
múliti se, -im se, vb. impf. rieseln (vom Erdreich), Zavrčje- C.; — prim. mulj.
mȗlj, m. feiner Sand, der Flusssand, Cig., BlKr.; m. rabi zidarjem za mort, BlKr.; — der Letten, Mur.; — angeschwemmter Schlamm, C., Valj. (Rad).
muljȃtəv, -tve, f. das Abbrechen der unnützen Rebensprossen, C.; das Ausjäten oder Aushacken des Grases und Unkrautes in Weingärten, Cig.
muljȃva, f. 1) abgestreiftes Laub, Z.; das Laubfutter, C.; — 2) = namuljena mlada trava, Lašče- Levst. (M.); das Jätgras, Cig., Jan., C.; grünes Futter, Jan.; tečna m., Zv.; Srnica mlada, nedolžna se pase, Kder v senci mehka muljava rase, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Grasplatz, die Weide, Cig., Jan., C.; z drobnico so odete muljave, Ravn.; — 4) der Knöterich (polygonum), Cig., Jan., C.; prim. 2. moljava.
mūmija, f. z maziljenjem ohranjeno človeško truplo, die Mumie.
mumljáti, -ȃm, vb. impf. 1) ohne Zähne kauen, Cig.; — 2) brummen, murren (vom Rinde), C.; murmeln, Mik.; = nerazumno govoriti, Glas.
múna, f. = muca, die Katze, Guts., Mur., Jan., Kor.- Trst. (Let.); — prim. kor.-nem. muine = Katze.
múnica, f. dem. muna, das Kätzchen, Guts., Mur., Jan.
munícija, f. potrebščine za streljanje, die Munition; tudi: municı̑ja.
mȗr, m. 1) der Mohr, Trub., Dalm., Mik., Levst. (Zb. sp.); — 2) ein schwarzes Thier, Mur., Met.; bes. ein schwarzes Pferd, der Rappe, Cig., Mik.; — die Feldgrille, Cig.
mȗr, múra, adj. schwarz, Cig.
1. múra, f. ein schwarzes weibliches Thier, bes. eine schwarze Stute, Gor.- M., Valj. (Rad).
2. múra, f. nasip razdrobljenega kamenja, Zora; — prim. kor.-nem. murre, bav. mur, it. mora, Steingerölle.
3. mūra, f. neka vrv na ladji: mura na desnem boku, der Steuerbordhals, m. na levem boku, der Backbordhals, DZ.; — it.
murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
2. murȃvina, f. neka trta: rother Portugieser, Trumm., jvzhŠt.; — prim. mavrovina.
muravíšče, n. ein schöner, grüner Rasenplatz, C.
mȗrba, f. = murva, Cig., Jan., jvzhŠt.
mȗrče, -eta, n. ein schwarzes Thier, der Rappe, Gor.- M., Mik.; — die Grille, Valj. (Rad).
mȗrčək, -čka, m. 1) dem. mur; der Ohrring der Männer mit einem Mohrenkopf, Kr.; — 2) Name eines schwarzen Thieres; — die Feldgrille, Cig., Jan., Mik.
mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
mȗri, -ija, m. = murin: čuri (šuri) muri, pridi ven! i. t. d. tako otroci murina vabijo iz luknje, Z.; (v kletvici:) da bi te muri popil! Cig., Nov.; — muri, schwarzer Ochs, Jarn.; hejc muri! Poh.- Kres; menda nam. murej.
1. múrica, f. ein schwarzes weibliches Thier: črna krava ali kobila, Valj. (Rad).
mȗrič, m. 1) ein schwarzer Ochs, Cig., Notr.; — 2) die Feldgrille, Jan.
múrin, m. 1) der Mohr, Zv.; — 2) ein schwarzes männliches Thier: der Rappe, Cig.; ein schwarzer Ochs, Celjska ok.; — 3) die Feldgrille (gryllus campestris), ( nav. múrən), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Kr.
múrinəc, -nca, m. = murin 3), Jarn., Zora.
múriti se, -im se, vb. impf. die Ohren zurückschlagen (von Pferden), Hal.- C.; den Kopf senken (von Menschen), Hal.- C.; verschmitzt schauen, Hal.- C.; — prim. muliti se.
1. mȗrka, f. 1) ein schwarzes weibliches Thier: eine schwarze Kuh, Notr.; ein schwarzes Schaf, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
1. músa, f. zamazana ženska ali krava, kajk.- Valj. (Rad).
2. músa, f. das Maß: dobre muse, gut gemessen, nad Mariborom- C.; ( die Sorte, Jarn., Mur.?); — iz nem. Maß, C. (?).
musáča, f. zamazana krava, kajk.- Valj. (Rad).
músati se, -am se, vb. impf. sich mausen, Z., Levst. (Rok.); — iz nem.
mȗska, f. der Jähzorn: muska ga prime, Krn- Erj. (Torb.); — prim. it. la moscha salta a colui, er geräth in Zorn, Štrek. (Arch.).
mustáč, m. ein einzelnes Schnurrbarthaar, Mik. (Et.); pl. mustači = mustače, Mik. (Et.), vzhŠt.; — prim. it. mustacchi.
mustafáč, m. ein schnurrbärtiger Mann, Npes.-Vraz, jvzhŠt.
mȗš, m. = osel, Rez., Tolm., KrGora; — prim. furl. muš, it. ( dial.) muso, Esel, C.
múša, f. 1) oslica, Mez.- C.; — 2) das Saumrösslein, Pohl.
múšəlj, -šlja, (-šəljna), m. neko jabolko, vzhŠt.- C.
1. múšica, f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Šmarje (Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.- Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
2. múšica, f. dem. muša; das Saumrösslein: ravno toliko je bilo konj, majhnih grivastih mušic s privezanim sedlom, Jurč.
múšiti se, -im se, vb. impf. zudringliche Freundlichkeit zeigen, den Hof machen: m. se okolo gladkojezične gospode, okolo deklet, Jurč.
muškȃtar, -rja, m. der Muscatellerapfel, LjZv.
muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
3. mȗta, f. 1) eine Art Pelzkappe von Lammfellen, Mur.; — 2) der Klingelbeutel, Z.; — 3) eine Art Pelzkragen ( prim. bav. mudel = Katzenbalg, Pelz), Štrek. (Arch.).
mútati, -am, vb. impf. stumm sein, Mur.; — in der Stummheit unarticulierte, unverständliche Laute von sich geben, vzhŠt., ogr.- C.
1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
múža, f. der Sumpf, der Morast, Mur., Cig., ogr.- C., Št.- Mik.; — = luža, die Pfütze, die Kothlache, Cig., Jan., SlGor.
múžast, adj. sumpfig, morastig, Mur., Raič (Slov.); schlammig, pfützicht, Cig.
mužȃva, f. der Morast, Jan., C.; die Sumpfgegend, vzhŠt.- C.; — die Lache, die Pfütze, Cig., Jan.
múžəlj, -žlja, m. 1) das Schwartenbrett, Cig.; — 2) omlačen snop, BlKr.; — 3) die Nudel, Kr.- Valj. (Rad); pl. mužlji, die Nudeln, Pohl., V.-Cig., Jan.; — prim. 2. muzec.
mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
mȗžič, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — pogl. možic 2).
múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
mȗžljar, -rja, m. das Schwartenbrett, Ravn.- Cig., Lašče- Erj. (Torb.); plot je iz mužljarjev, Notr.; — prim. muželj, 2. muzec.
mȗžnica, f. eine Art Hahnenfuß (ranunculus), vzhŠt.- C.
mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.- C., Čres- Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).
nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
naapnáriti, -ȃrim, vb. pf. durch Kalkbrennen zusammenbringen.
nabáhniti, -nem, vb. pf. zufällig treffen: n. na koga, Dol.- Mik.
nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.
nabȃva, f. die Anschaffung, Cig., DZ.; n. glavnice, die Beschaffung des Capitals, DZ.
nabáviti, -bȃvim, vb. pf. herbeischaffen, beistellen, Cig., Jan., C., nk.; n. denarja, Geld aufbringen, DZ.; n. si kaj, sich etwas anschaffen, Cig.; — hs.
nabávljati, -am, vb. impf. ad nabaviti; beistellen: vešče ljudi n. za tiskarno, Kres.
nabẹljȃva, f. ein in einen Baum gehauenes Zeichen, die Lache, Cig.
naberáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) durch Betteln zusammenbringen, zusammenbetteln; — 2) n. se, des Bettelns satt werden.
nabətáti se, -ȃm se, vb. pf. sich voll stopfen: tako se je nabetal, da ne more dihati, Levst. (Zb. sp.).
nabijáč, m. 1) der Lader, der Büchsenspanner, Cig., C.; — 2) kdor posodo nabija, der Binder, C., Z.; — 3) der Ladstock, Navr. (Let.); — 4) der Böttcherschlägel, Cig., Valj. (Rad).
nabijáłən, -łna, adj. zum Laden ( z. B. eines Pöllers) gehörig, Cig.
nabijȃłnik, m. 1) der Ladestock, Cig., DZ.; — 2) der Reifschlägel, Cig., C.
nabı̑ra, f. 1) die Sammlung, die Einsammlung; n. novincev, vojaška n., die Recrutierung, Cig., Jan., nk.; — 2) = zbirka, Cig.
nabiralíšče, n. der Werbeplatz, Cig., Jan.
nabirȃłnica, f. 1) die Werbeanstalt, Cig.; — 2) = nabiralnik, C., DZ.; — 3) der Conductor an der Elektrisiermaschine, Let.
nabirȃłnik, m. der Sammelkasten ( z. B. für Briefe), nk.
nabíranje, n. 1) das Sammeln; n. vojaških novincev, die Werbung, die Recrutierung, Cig., nk.; — 2) das Anreihen ( z. B. von Perlen); — 3) das Fälteln.
nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
nabíravəc, -vca, m. der Sammler, der Collectant; n. narodnih pesni, der Volksliedersammler, Cig.; — der Anwerber ( z. B. von Soldaten), Cig., Jan.
nabı̑rka, f. = zbirka, die Sammlung, Cig.
nabíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch Schlagen an etwas befestigen, anschlagen; na kalup n., auf die Form schlagen, Cig.; usnje na kopito n., obroče na sod n.; razglas javno po hišnih oglih n., öffentlich anschlagen, placatieren; na kol n., pfählen, Cig.; — 2) bereifen: sode, škafe n.; — 3) n. koga, jemandem eine Tracht Prügel geben, ihn durchprügeln; n. sovražnika, dem Feinde eine Schlappe beibringen; — 4) laden; n. puško, možnar, top; — voll stopfen; n. si žepe, želodec; n. in najesti se, Cig.; — nabit, besoffen, Cig.; — 5) nabita tla, gestampfter Boden, Z.; nabita hiša, ein Haus mit aus Lehm gestampften Wänden, Št.- Jan. (H.); — 6) n. se, sich anschlagen: sadje se nabije = obtolče, C.
nabívati, -am, vb. impf. ad nabiti; (zvonove) n. = pritrkavati (vom Glockenspiel), Soška dol.- Erj. (Torb.), Notr.; delapust, jutrnjico nabivajo, Polj.
nablátiti, -blȃtim, vb. pf. anschlämmen, Cig.; n. se, mit Schlamm überzogen werden, Cig.
nablážiti se, -im se, vb. pf. = naužiti se, (nablažíti se): Da se blaga nablažimo In sosede pogostimo, Levst. (Zb. sp.).
nablebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zusammenschwatzen; — 2) n. se, sich satt schwatzen.
nablésti, -blédem, vb. pf. ungereimtes Zeug zusammenreden, zusammenphantasieren.

28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA