Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (29.001-29.100)

  1. mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
  2. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
  3. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
  4. mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme- Erj. (Torb.).
  5. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
  6. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
  7. mrlȃdina, f. das Aas, M., Z.
  8. mrlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach brennen, schwach schimmern, Mur., Cig., Jan., C.; nekoliko zvezd je mrlelo na nebu, Glas.; lahke, redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.; — 2) schwach sein, hinsiechen, C.; tri mesece mrli brez sluha in vida, Zora; in Gedanken vertieft ruhig dasitzen, Z.; — 3) wenig regnen, M.; rieseln: n. pr. droben dež mrleje (= mrli), Krn- Erj. (Torb.); iz megle mrli, C.
  9. mrlìč, -íča, m. die Leiche, der Leichnam; mrliča imajo v hiši; mrliča nesejo; — tudi mŕlič, -íča, na vzhodu.
  10. mrlína, f. das Aas, Cig., Jan., M., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  11. mrlíšče, n. der Sterbeort, DZ.
  12. mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
  13. mȓlja, f. ein fehlerhafter Flecken, z. B. ein Fettflecken, Cig.
  14. mrmolẹ́ti, -ím, vb. impf. wimmeln, Z.
  15. mrmrȃvəc, -vca, m. der Murrer, der Murrkopf; v nevolji smo mrmravci, v sreči gizdavci, C.
  16. mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
  17. mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.- C., kajk.- Kres.
  18. mȓs, m. mesna jed, posebno o postnem času, Z., C.
  19. mrsálọ, n. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.
  20. mŕsavəc, -vca, m. der Schneller am Gewehre, vzhŠt.- C.; — der Drucker beim Bogen, C.
  21. 1. mŕsiti, -im, vb. impf. 1) durch Fleischgenuss die Faste brechen, Dol.- Cig., C., BlKr.; mrsila sem, Svet. (Rok.); übhpt. Fleisch genießen, C., Mik.; — an einem Fasttage die Nüchternheit brechen, Fr.- C.; m. se = mrsiti, Fleischspeisen genießen, die Faste brechen, Mik., Dol.; — m. se, sich letzen, Ip.- Mik.; — 2) m. se, sich mit einem Weibe abgeben, caressieren, Hal.- C.; — läufig sein (o kobili), C.; (o zajcih), Pohl.- C.; — 3) verwirren; lase m., Fr.- C.; (tudi hs.).
  22. 2. mŕsiti, -im, vb. impf. ( pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
  23. mrsnína, f. mesne jedi o postnem času, C., Z.
  24. mŕsniti, mȓsnem, vb. pf. bewegen, erschüttern, C.; ( vb. impf.): ljudi je bilo, da se je vse mrsnilo, vzhŠt.- C.
  25. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
  26. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
  27. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  28. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  29. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  30. mŕšiti, -im, vb. impf. 1) zausen, in Unordnung bringen: lase m., Cig., Jan., SlGor., Fr.- C.; niti m., SlGor., Fr.- C.; — 2) faulenzen: bomo li mršili ali lenjarili? SlN.; prim. mršast.
  31. mŕtəv, -tva, adj. 1) za žive in mrtve moliti; — do mrtvega, zu Tode; do mrtvega raniti, pretepsti koga; zá-mrtvọ obležati, wie todt liegen bleiben, Lašče- Levst. (Nauk); — 2) unempfindlich; mrtva roka, mrtvi prsti; mrtva kost, das Ueberbein, Mur.; — ohne Lebhaftigkeit, träge; m. človek; — 3) ohne Glut; mrtev pepel, ogelj, ogorek; — nicht brennend: mrtva kopriva, die Taubnessel; — 4) keinen Nutzen bringend: mrtva zemlja, die tiefliegende, weniger fruchtbare Erde; — mrtev denar, keine Zinsen tragend; v mrtev kup, spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); — 5) ves m. biti na kaj, leidenschaftlich nach etwas verlangen, gierig sein; ves m. biti na denar, na kako jed; ves mrtev je na ženske, Jurč., Dol.; versessen: m. na tožbe, Levst. (Zb. sp.); — 6) v mrtvo ime tajiti, ganz und gar ableugnen, Ig (Dol.).
  32. mrtı̑ja, f. der Todfall, Z., Svet. (Rok.).
  33. mrtučljìv, -íva, adj. = zmeren, mäßig, besonnen, ogr.- C., M.; — pogl. mertučljiv.
  34. mrtváč, m. träge, faule Mannsperson, Mur., C., Mik., vzhŠt.
  35. mrtváčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) abtödten, fühllos machen, Mur., C., Z.; m. počutke, Guts.; — 2) peinigen, C.
  36. mrtváčnica, f. 1) die Leichenkammer, Levst. (Nauk), DZkr.; — 2) pl. mrtvačnice, rothe Flecken auf der Haut, Peteschen, Hip.
  37. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
  38. mrtváriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, C.
  39. mrtváščica, f. 1) die Agonie, die Todeszuckungen, Cig., M., C., Z.; m. ga trese, er hat Todeszuckungen, C., Z.; v mrtvaščici ležati, in den letzten Zügen liegen, Svet. (Rok.); — 2) der Mauerspecht (certhia muraria), Cig., Frey. (F.).
  40. mrtváščnica, f. die Todtenkammer, (-šnica) Cig., Jan., ZgD.
  41. mrtvəčína, f. das Aas, Levst. (Nauk), DZ., LjZv.; (mrtvę́čina, Mur.; pogl. mrtvačina).
  42. mrtvénje, n. das Abtödten, Cig., ZgD.; — pogl. mrtvljenje.
  43. mȓtvež, m. 1) ein träger, melancholischer Mensch, C.; — 2) na mrtvež leži, er liegt da, als ob er todt wäre, Zora.
  44. mrtvežiti, -im, vb. impf. faulenzen, C.
  45. mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče- Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.- Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.- DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
  46. mrtvíčast, adj. todt, unfruchtbar: mrtvičasta zemlja, Dol.- Levst. (M.).
  47. mrtvíčən, -čna, adj. 1) scheintodt, Jan.; halbtodt, Met.; — schlafsüchtig, lethargisch, Cig., Jan.; tak je, ko bi bil mrtvičen (kadar je človek zdelan), Notr.; mrtvično in klavrno smo sem prilezli, Vrtov. (Sh. g.); m. pustež, LjZv.; — 2) gelähmt: m. ud, Ig (Dol.); — gichtisch, M.
  48. mrtvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. abtödten, ertödten, Cig., ZgD.; meso m., Cig.; svoje telo m., Cv.
  49. mrtvíčnost, f. die Schlafsucht, die Lethargie, Cig., Jan., C., ZgD.
  50. mrtvíka, f. der Mastixbaum (pistacia lentiscus), Z., Tuš. (B.).
  51. mrtvíkovəc, -vca, m. der Kreuzdorn (rhamnus), Medv. (Rok.).
  52. mrtvílọ, n. die Schlafsucht, die Lethargie, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — ( fig.) die Erstarrung, die Erschlaffung, C., Nov., nk.; m. (na literarnem polju), Erj. (Izb. sp.).
  53. mrtvína, f. 1) ein todter Körper, das Aas, Dict., Mur., Cig., Jan., DZ., ZgD.; gnijoče mrtvine, Vrtov. (Km. k.); — 2) = mrtvica, die humuslose Erde, Gor.; — 3) ein liegendes (todtes) Gut, Jan.; — 4) die Begräbnisgebür, C., Z.; — 5) die Heckenkirsche (lonicera), Jan., C.
  54. mrtvíšče, n. 1) der Richtplatz, Guts., Cig.; — 2) das Leichenfeld, Jan.; — 3) der Friedhof, Jan., SlGosp.- C.
  55. mrtvíti, -ím, vb. impf. 1) abtödten, kasteien, Cig., C., ZgD.; svoje hudobne želje m., Burg.; — m. se, sich abtödten, Cig.; — 2) schwächen, C.; danes me mrzlica že ni tresla, samo mrtvila me je, Notr.- Erj. (Torb.).
  56. mrtvọ̑st, f. 1) die Leblosigkeit, Cig.; — 2) die Empfindungslosigkeit: m. v ledju, die Kreuzlähme, C.; — 3) die Trägheit, C.
  57. mrtvoùd, -úda, m. der Schlagfluss, C., nk.; mrtvoud ga je zadel, er ist vom Schlage gerührt worden, nk.; ( nav. mrtud, mrtvud).
  58. mrtvoúdnost, f. die Lähmung, Jan., Cig. (T.), DZ.; (-tvud-) Mur., Cig.
  59. mŕva, f. 1) ein Bisschen; m. moke, soli, kruha; m. časa, ein Weilchen, ein Augenblick, Cig., C.; mrva do mrve, gänzlich, C.; mrve = senen drobir, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); mrve, die Sägespäne, Bolc- Erj. (Torb.); — 2) das Heu, Mur., Cig., C., Kr.; — 3) ovčje ime: majhna in drobna ovca, Kanin- Erj. (Torb.).
  60. mrvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) bröckeln, verkrümeln, Jan. (H.); stückchenweise essen, Jan. (H.); — 2) mrviči = mršči ( prim. mrščati), Vod. (Izb. sp.).
  61. mȓvnjak, m. strm rob, koder se mrva za ovce kosi, Poh.
  62. mŕžiti se, -im se, vb. impf. koruza se mrži, der Mais rührt sich aus, Cig.
  63. mȗca, f. 1) (po otročje) die Katze; — 2) das Kätzchen ( bot.), Mur., C.; — prim. it. mucia, die Katze, bav. mutz, mutzen.
  64. mȗcati, -am, vb. impf. 1) stammeln, stottern, C.; — 2) zögernd etwas thun, C.; — prim. bav. motzen.
  65. mȗcika, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Kätzchen ( bot.); — 3) die Schneeflocke: burja se igra z belimi mucikami, SlN.
  66. múcina, f. neka sekira, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — prim. it. mozzare, abhauen.
  67. mučę̑nstvọ, n. das Märtyrerthum, Mur., Cig.; (moč-), ogr.- C.; venec mučenstva, die Märtyrerkrone, Erj. (Izb. sp.).
  68. mučílọ, n. das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., Jan., nk.
  69. mȗd, m. das Säumen: brez muda, unverzüglich, C.; trud in mud, C.
  70. múdən, -dna, adj. 1) säumig, saumselig, Mur., Cig., Jan., Mik., Nov.; muden plačnik, Cig.; — 2) zeitraubend, verzögerlich; mudno delo.
  71. mȗdež, m. 1) der Verzug, der Zeitaufwand, C.; vsako delo ima svoj mudež, C.; brez mudeža, C.; — 2) der Zögerer, Cv.
  72. mȗdežən, -žna, adj. zeitraubend, C.; mudežno delo, C.
  73. mudíłən, -łna, adj. verzögerlich, Cig., C.
  74. mudíti, -ím, vb. impf. 1) säumen machen, verzögern, aufhalten; kaj me mudiš! — 2) säumen, zaudern, C.; versäumen: m. božjo službo, Cig.; — 3) m. se, sich aufhalten, verweilen; — m. se s čim, pri čem, sich bei einer Sache lange aufhalten; — 4) mudi se, es hat Eile, es eilt; mudi se mi; kam se ti mudi? mudi se mi domov; za to reč se ne mudi, das hat noch Zeit.
  75. mudljı̑vəc, -vca, m. der Säumige, Cig., C., DZkr.
  76. mȗdra, f. eine verwachsene Stelle im Weingarten, Pozruk ( Št.)- Kres.
  77. mudžol, m., Rez.- C., pogl. mužol.
  78. múfa, f. eine Kuh mit dicken, herabhangenden Lippen, Z., Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. der Muffel, bav. muff.
  79. múfast, adj. mit dicken herabhangenden Lippen, mufasta krava = mufa, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
  80. mȗfec, -fca, m. = mufast vol, Z., Lašče- Levst. (Rok.).
  81. muflōn, m. neka ovca, der Mufflon (ovis musimon), Erj. (Z.).
  82. múga, f. die Linie, Z.; der Streifen, Jan. (H.).
  83. mȗgati, -am, vb. impf., BlKr., jvzhŠt., pogl. mogati, mongati.
  84. múge, f. pl. die Mundharmonika, vzhŠt.- C.; pogl. moga.
  85. mȗh, m. žival od koze in ovna, Poh.- Trst. (Let.).
  86. múha, f. 1) die Fliege; siten, kakor muha; hišna m., die Stubenfliege (musca domestica), mesarska m., die Fleischfliege (m. vomitoria), zlata m., die Goldfliege (m. Caesar), Erj. (Ž.); mrhojeda m., die Aasfliege (m. cadaverina), mrtvaška m., die Leichenfliege (sarcophaga mortuorum), m. sirovka, die Käsefliege (piophila casei), Erj. (Z.); španjska m. = priščnjak; konjska m., die Pferdefliege, Cig.; = podrepna m., muha, ki živini pod rep sili; — 2) die Fliege, das Korn am Schießgewehre; vzeti, dejati kaj na muho, auf das Korn fassen o. nehmen, Cig.; na muhi imeti, auf dem Korn haben, Cig.; — 3) das Reben- oder Obstauge, C.; — 4) die Flocke: bele muhe, C.; — 5) das Pendel bei der Uhr, Lašče- Levst. (M.); poženi muho, da bo šla ura, Bes.; — 6) slepa muha: neka igra, ki se drugod imenuje "slepa miš", Kras- Erj. (Torb.); — 7) imeti muho, ein Räuschchen haben, angestochen sein, Cig.; — 8) die Grille, die Laune; imeti muhe; = pasti muhe, Mur.- Cig.; = muhe loviti; — muhe v glavi imeti, listig, tückisch sein, C., Z.; — človek poln muh; glava polna visokih muh (voll Einbildung), C.
  87. muhálọ, n. 1) der Fliegenwedel, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Art Kreuzkraut (senecio nemorensis), Josch.
  88. mȗhar, -rja, m. der Fliegenfänger, der Fliegenschnäpper (muscicapa), Cig., Jan.; črnoglavi m. (muscicapa atricapilla), Erj. (Z.), Frey. (F.).
  89. mȗharčək, -čka, m. mali m., der Fitissänger, der Birkensänger (regulus trochilus), Frey. (F.); — trstni m., der Weidenzeisig (regulus rufus), Frey. (F.); — beli m., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.).
  90. muháti, -ȃm, vb. impf. 1) mit dem Fliegenwedel die Fliegen abwehren, Jan.; — faulenzen, C.; — 2) sneg muha, es schneit kleinweise, C.
  91. múhav, adj. grillenhaft, Cig., Jan., Zora; — schalkhaft, schelmisch, Cig.; pfiffig, boshaft, C.
  92. múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
  93. múhəlj, -hlja, m. der Grillenfänger, Zora; = trdovratnež, Trst. (Let.).
  94. mȗhič, m. das Riedgras, die Segge (carex); Cig., Jan., C.; — ein Gras, dessen Aehre der Hirse ähnlich ist, BlKr.; das Hirsengras (milium effusum), Z.
  95. mȗhičav, adj. proso je muhičavo, t. j. nima dobrega zrnja, BlKr.; — prim. muhič.
  96. muhljáti, -ȃm, vb. impf. säumen, zögern, Mur., Jan.; — m. se, faulenzen, C.; — pogl. mudljati.
  97. muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
  98. múhovnik, m. 1) der Fliegenwedel; — 2) die Fliegenblume, die Geilwurz (orchis bifolia), Cig., Jan.; — das Zweiblatt (listera), C., Medv. (Rok.); — 3) die Vogeltraube, Vrtov. (Vin.).
  99. múhte, adv. = zastonj, Jan., C., BlKr.; — prim. hs. mukte, tur. muftè, Mik. (Et.).
  100. múja, f. die Mühe; brez muje se črevelj ne obuje; — iz nem.

   28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA