Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.901-29.000)

  1. moženík, m. = moznik, Z., jvzhŠt.
  2. moževáti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mann benehmen, mannhaft auftreten, imponieren, paradieren, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); — ernste Reden führen, berathschlagen (von Männern), Gor.; župan možuje s soseščani, Zv.; — 2) sich brüsten, prahlen, stolz sein, Mik., Jan.; — 3) sich wohlergehen lassen, Cig.; možuje = dobro se mu godi, Cig.
  3. moževı̑tost, f. die Mannhaftigkeit, Guts.- Cig., Zora.
  4. moževka, f. die Männin, Jarn.; le-ta bo moževka imenovana, zakaj ona je od moža vzeta, Jap. (Sv. p.).
  5. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
  6. možganovína, f. die Gehirnsubstanz, Cig.
  7. možı̑c, m. 1) das Männchen, das Männlein; majhen m., Trub.; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
  8. možı̑čək, -čka, m. dem. možic; 1) das Männchen; — 2) die Hauswurz (sempervivum tectorum), C.
  9. mǫ̑žik, m. das Männlein: Bodi možik, bodi žena, Levst. (Zb. sp.).
  10. možíkavəc, -vca, m. das Männlein ( zaničlj.), Levst. (Rok.).
  11. možíłən, -łna, adj. = za možilo, mannbar (vom Weibe), V.-Cig.
  12. možílọ, n. 1) die Verheiratung des Weibes, das Heiraten des Weibes: hči je za možilo, die Tochter ist heiratsfähig, Cig.; — 2) die Heiratslust des Weibes, Cig., Jan., Mik., Valj. (Rad); možilo se je prijemlje, sie ist heiratslustig, mannssüchtig, Cig.
  13. možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
  14. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
  15. možíti, -ím, vb. impf. verheiraten, mit der Verheiratung beschäftigt sein: oče moži hčer; petica moži, Npreg.- Jan. (Slovn.); m. se, daran sein, zu heiraten; heiraten (vom Weibe).
  16. 1. mǫ́žnar, -rja, m. 1) der Mörser; v možnarju cuker zdrobiti; — 2) der Mörser, der Böller; z možnarji streljati; možnarji pokajo; — iz nem.
  17. možȗn, m. der Mann ( zaničlj.), Slom.- C.; razbrzdani možunje, ZgD.
  18. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
  19. mračína, f. die Dämmerung, Z., Bes.
  20. mračíti, -ím, vb. impf. verdunkeln, Mur., Cig., Jan.; verdüstern, Cig., Jan.; — m. se, dämmern, dunkel werden; mrači se; — düster werden, sich verfinstern, Cig., Jan.; čelo se mu je začelo mračiti, nk.
  21. mrȃčnica, f. der Wiesenknopf (sanguisorba officinalis), Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — das Labkraut (galium mollugo), Cig., Medv. (Rok.).
  22. mrȃk, mrȃka, mrakȗ, m. 1) die Dämmerung; m. se dela, m. prihaja, es wird dunkel; — die Verfinsterung: solnčni m., die Sonnenfinsternis, Jan., Sen. (Fiz.); — 2) pl. mraki, neka otročja bolezen, vzhŠt.- Valj. (Rad).
  23. 1. mrámor, mrámora, mramóra, m. 1) die Werre, die Maulwurfsgrille (gryllotalpa vulgaris), Dict., Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Lašče- Erj. (Torb.), Št.; — 2) der Beinfraß, C., Z., Dol.; m. ga jẹ́, er hat den Beinfraß, Z., Dol.; — pl. mramori, die Scropheln, Savinska dol.- C.; — živinska bolezen: die Auflockerung des Hinterkiefers, der Winddorn, Strp.; — ein Hautgeschwür beim Rinde, SlGor.
  24. mramórka, f. der Beinfraß, Mur.; m. ga jẹ́, Z.
  25. mrȃv, m. = mravlja, Cig. (?), Prip.- Mik., Vod. (Izb. sp.).
  26. mravı̑nka, f. das Ameisenweibchen: mravinke se leteče shajajo z mravinci, Levst. (Beč.).
  27. mrávlja, f. 1) die Ameise (formica); črne, bele, rjave mravlje; — 2) pl. mravlje, ein kribbelndes Gefühl, das Schauergefühl; mravlje so me obsule, es läuft mir ein Schauer über die Haut, mich befällt ein Schauer, Cig.; = mravlje me obletajo, Fr.- C.; = mravlje mi lezejo po životu (hrbtu), jvzhŠt.
  28. mravljı̑nčar, -rja, m. 1) der Ameisenfresser (myrmecophaga jubata), C., Erj. (Ž.); — 2) = legen, der Ziegenmelker, die Nachtschwalbe (caprimulgus europaeus), Cig., Jan., C.; = pikčasti m., Vrt.
  29. mravljı̑nčji, adj. 1) Ameisen-, Cig., Jan.; mravljinčja dela, Levst. (Zb. sp.); — 2) mravljinčje noge, das Kribbeln in den Füßen, Ig (Dol.).
  30. mravljı̑nəc, -nca, m. 1) die Ameise; m. selec, die Zugameise, Cig.; — 2) pl. mravljinci, das Kribbeln in den Gliedern, das Einschlafen der Glieder, Z., Ljub.; mravljinci mi lazijo po hrbtu, Nov.
  31. mravojẹ̀d, -jẹ́da, m. drozeg mravojed, die Ameisendrossel, Cig.
  32. mŕcati, -am, vb. impf. ausmergeln, völlig entkräften, vzhŠt.- C.
  33. mrcína, f. 1) das Aas, Cig., Jan., M., C., Polj., SlGor., BlKr.; — 2) velika žival ( zaničlj.), BlKr., SKr.; — 3) psovka ( pos. lenemu človeku), Mur., Dol., SlGor., jvzhŠt.; ti pa si, pasja mrcina, oderuh, Jurč.
  34. mrcváriti, -ȃrim, vb. impf. schinden, zerfleischen, Dict., Cig., SlN.- C.; suh dedek je mrcvaril in rezal kuhanega koštruna, LjZv.; misshandeln, Cig., jvzhŠt., BlKr.; teple, suvale in mrcvarile so ga, LjZv.; otroci mrcvarijo mačko = po rokah jo valjajo in prenašajo, Dol.; — quälen: (gospoda) oratarja zatira in mrcvari, LjZv.
  35. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
  36. 2. mȓč, m. der sinnliche Trieb: mrč ga žene, M., Z.
  37. 1. mŕčati, -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.- Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.- C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.- C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
  38. 2. mŕčati, -ím, vb. impf. knurren, Mur.; murren, Jan.; summen, M.; brummen: Orgle lepo mrčijo, Danj. (Posv. p.); vol mrči, Z.; — meckern, Mik. (Et.).
  39. 3. mŕčati, -í, vb. impf. mrči = mršči, prši, es rieselt, M., C.; = iz megle drobi, C.
  40. mrčàv, -áva, adj. mürrisch, Jan. (H.); — trübe: mrčavo vreme, Z.
  41. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
  42. mrčę́sən, -sna, adj. Ungeziefer-, M.; mrčę̑sni prašek, das Insectenpulver, Jan. (H.); nichtswürdig: po znano zvijačo mrčesnih ljudi sežejo, Ravn.
  43. mrčesojẹ̑dəc, -dca, m. der Ungezieferfresser (ptič), C.
  44. mŕda, f. 1) der After, V.-Cig., Mik.; der Steiß des Geflügels, Cig., Jan., Gor.- M., C.; kurja m., C.; — 2) die Grimasse, Cig., Jan., Cig. (T.); kisla m., saures Gesicht, Ravn.; — mrdo napeti, narediti, kazati, den Mund verziehen, ein saures, verdrießliches Gesicht machen; — 3) človek, ki z usti giblje, a ne govori, Notr.; — 4) ovčje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  45. mrdánja, f. 1) der Steiß des Geflügels, Mur., Cig., Jan., Gor.- M., Mik.; — 2) keilförmiges Aneinanderreihen der Finger, Mur.; prste v kurjo mrdanjo povzeti, die Finger in Form eines Kegels zusammenlegen, Cig.; = kurjo mrdanjo storiti, delati, Cig., Vod. (Bab.).
  46. mȓdati, -am, vb. impf. 1) hin und her bewegen, Cig., Mik.; den Steiß hin und her bewegen (vom Federvieh), Cig.; z zadnjo oplatjo gibati (pri hoji), C., Ig (Dol.); z repom m., wedeln, Mur.; z nosom m., die Nase rümpfen, Dict., Mur., Cig., Krelj, Dol.; z usti m., den Mund aufwerfen, Dalm.; ungeschickt und mit Grimassen essen, C.; — z usti gibati a ne govoriti, Notr.; — mrdati, das Gesicht verziehen, Jan., C., M.; m. se, Grimassen schneiden, Jan.; — 2) sich begatten, C., Trst. (Let.).
  47. mȓdavt, m. der immer die Nase rümpft, das Gesicht verzieht, Cig., Gor.- M.; — ein unruhiger Mensch, Mik.
  48. mȓdəc, -dca, m. ein saures, verzogenes Gesicht, eine unwillige Miene, Cig., Jan., C.; mrdec narediti, C.
  49. mȓdež, m. das Trotzgesicht, C.
  50. mrdljáti, -ȃm, vb. impf. jesti in m. = jesti, kakor brezzob starček, C.
  51. mŕdniti, mȓdnem, vb. pf. eine Grimasse machen, M., C.; z nosom m., die Nase rümpfen, Cig., M., SlN.- C.
  52. 1. mrẹ́na, f. eine feine Haut, das Häutchen; — vodena m., das Schafhäutchen (das die Frucht im Mutterleibe umgibt), V.-Cig.; — das Zwerchfell, Danj.- Mik.; — m. na očesu, der Augenstar; mrena se mu dela, er bekommt den Star; mreno sneti iz punčice, Slom.; — die Milchhaut, die Breihaut, C.; — prim. lat. membrana, Mik. (Et.).
  53. mrẹ̑nič, m. neka riba v Blejskem jezeru, Erj. (Torb.).
  54. mrẹ́niti se, -im se, vb. impf. nebo se mreni, der Himmel bedeckt sich mit dünnen Wölkchen, Z., Glas.
  55. mrẹ̑nka, f. 1) eine in das Netzfell eingewickelte Wurstspeise, Mur.; eine Art Braten aus den Füllüberbleibseln der Weißwurst, vzhŠt.- C.; — der Netzbraten, der Jungferbraten, C.; — 2) ein dummes Weib, Mur.
  56. mrẹ̑st, -ı̑, f. die Laichzeit der Fische: ribe se zdaj ne love, ker je mrest, Bilje- Erj. (Torb.).
  57. mrẹ̑st, m. die Brunft der Katzen, kajk.- Valj. (Rad), Cv.; — žabji m., der Froschlaich, C.
  58. mrẹstíti se, -ím se, vb. impf. brunften, sich begatten, C.; zdaj se gadi mreste, Borjana v Kotu- Erj. (Torb.); divji petelin se mresti (balzt), SlN.; jeleni se mreste, Svet. (Rok.); — prim. brestiti se, koren: ners-, Mik. (Et.).
  59. mrẹščénje, n. die Balz (der Auerhähne), Cig.
  60. mrẹ́ti, mrèm, mrjèm, (mŕjem, mȓjem), vb. impf. 1) sterben; otroci so jeli mreti za kozami; mrjem od lakote, Trub.; — 2) m. za čim, sich nach etwas stark sehnen, schmachten, Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); = m. po kom (čem) Cig.; v zakonu ne morejo se več videti, kateri so poprej eden po drugem mrli, Jap. (Prid.); — pomni: mę́rjem, vzhŠt.
  61. mrẹ́tje, n. = mrenje, Z., Jan. (H.).
  62. mrẹ́ža, f. das Netz; mreže plesti; mrežo nastaviti, ein Netz stellen; v mrežo se ujeti, ins Garn gehen; — (železna) mreža, das Gitter; — der Rost zum Braten; — stopinjska m., das Gradnetz ( geogr.), Jan., Jes.; — die Federwolke, Cig. (T.); — der Siebboden, Cig.; — 2) povodna m., neka alga (hydrodictyon), Tuš. (B.).
  63. mrẹ̑žar, -rja, m. 1) der Netzstricker, Cig., Jan.; — 2) der Netzjäger, Mur.
  64. mrẹ̑žarica, f. die Netzstrickerin, Cig.
  65. mrẹ́žast, adj. netzförmig, Netz-; mrežasto delo, das Netzwerk, Cig. (T.); m. posnemek, gestrickte Gestalt ( min.), Cig. (T.); — netzig, fetzig, C.; — gitterförmig, Cig.
  66. mrẹžekrı̑łəc, -łca, m. mrežekrilci, die Netzflügler (neuroptera), Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  67. mrẹ́žən, -žna, adj. Netz-; — mrẹ̑žni lov, das Netzjagen, Cig.
  68. mrẹževína, f. das Netzwerk, Jan.; das Netzgewebe, Šol.; — das Gitterwerk, Jan.
  69. mrẹ́žica, f. dem. mreža; das Netzchen; — das Zwerchfell, Habd., Dict., Mik., Jarn.; laskovična m., das Capillarnetz, Erj. (Som.).
  70. mrẹ́žišče, n. der Netzhalter: iz železnega mrežišča razstro mreže pod ledom okrog, Bes.
  71. mrẹ́žiti, -im, vb. impf. mit einem Netze versehen, Cig. (T.); — mit einem Gitter versehen, Jan.
  72. mrẹ̑žje, n. das Netzwerk, Jan. (H.); — das Gitterwerk, Jan. (H.).
  73. mrẹ̑žkanje, n. die Kreuzschraffierung, h. t.- Cig. (T.).
  74. mrẹ̑žkati, -am, vb. impf. kreuzweise schraffieren, h. t.- Cig. (T.).
  75. mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
  76. mrẹ̑žnik, m. der Netzjäger, Mur.
  77. mrẹžnokrı̑łəc, -łca, m. mrežnokrilci = mrežekrilci, die Netzflügler (neuroptera), Cig.
  78. mrgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blöken (o ovcah), C.; — stammeln, vzhŠt.- C.
  79. mrgǫ́dən, -dna, adj. grimassig: m. obraz, Levst. (Zb. sp.).
  80. 2. mrgǫ́dniti, -gǫ̑dnem, vb. pf. eine Grimasse machen, Bes.; mrgodniti in zabobnati z jezikom, SlN.
  81. mrgolı̑n, m. ein kleiner Mensch, der Zwerg, Jarn., Mur., M., Valj. (Rad).
  82. mrgolíšče, n. ein Ort voll wimmelnder Thierchen oder Ungeziefers, Jarn., Cig., C.
  83. mrgoljȃd, f. das wimmelnde Ungeziefer, Cig.
  84. mrgoljȃva, f. das Gewimmel, das Durcheinander ( z. B. von Menschen), Cig.
  85. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
  86. mrháč, m. 1) ein elendes Thier, C.; — 2) der Faulenzer, C.
  87. mȓhar, -rja, m. 1) der Aasfresser, Cig., SlN.; topi mrhar (o jastrebu), Erj. (Izb. sp.); — = medved, Frey. (F.); — der Aasgeier (neophron percnopterus), Cig., Jan., Erj. (Z.); — die Aasfliege, Jarn., C.; — 2) der Abdecker, der Schinder, Cig., Jan.
  88. mȓharica, f. die Aasfresserin, Cig.; — die Aasfliege, Z.
  89. mrháriti, -ȃrim, vb. impf. z "mrho" psovati, Fr.- C.
  90. mŕhast, adj. 1) mager, elend (o živini), Z.; — 2) mrhasto življenje, das Luderleben, Cig.
  91. mŕhavəc, -vca, m. mrhav človek (psovka), Zora.
  92. mrhojẹ̀d, -jẹ́da, adj. aasfressend, Cig.; mrhojedi jastreb, Erj. (Izb. sp.).
  93. mrhojẹ́dina, f. der Aasfraß (als Lockmittel ausgesetzt), Z.
  94. mrhovíšče, n. der Aasplatz, DZ.; der Schindanger, Jan.
  95. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
  96. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
  97. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
  98. mŕkanje, n. das Brunften der Schafe und Ziegen, M., Z.
  99. mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
  100. mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.

   28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA