Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.801-28.900)

  1. mȏłžnja, f. = molža, das Melken, Z.
  2. momljáti, -ȃm, vb. impf. 1) brummen, unverständlich reden, Cig., Jan., Št.; — 2) beschwerlich kauen (o starih, brezzobih ljudeh), C.; — prim. mumljati.
  3. mǫ́ndọ, n. = modo, vzhŠt.- C.
  4. mọ̑nga, f. die Zeugrolle, die Mange, V.-Cig., Cig., Jan., Bes., DZ., Kr.; (monga, Gor., munga, Dol.); — prim. nem. Mange.
  5. monografīja, f. spis, ki razpravlja posamezen predmet kakega znanstva, die Monographie, Cig. (T.), nk.
  6. monogrām, m. začetne imenske črke, druga v drugo zapletene, das Monogramm, Cig. (T.).
  7. monolīt, m. iz enega kamena izsekan kip, der Monolith, Cig. (T.).
  8. monōmetər, -tra, m. verz iz ene ali dveh stop, der Monometer, Cig. (T.).
  9. monštrānca, f. die Monstranze.
  10. montelj, m. = muntel, vzhŠt., ogr.- C.
  11. mòr, mǫ́ra, m. das Sterben, die Pest, die Seuche, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; v mestu je grozen mor, Zilj.- Jarn. (Rok.); živinski m., V.-Cig.
  12. mor, adj. schwarz, C.; pogl. mur.
  13. móra, f. 1) der Alp; mora ga tlači, sesa; — potne kaplje mu stopijo na čelo, ko mu je mora takih misli legla na dušo, Jurč.; — mora sesa ("ziza") svinje, kadar jih tako napade pri jedi, da stoje z životom proti tlom upognjenim in so nekoliko časa mirne ter nekako stokajo, dokler jih ne mine, jvzhŠt.; — 2) = sovka (vešča), die Eule (noctua), Jan. (H.).
  14. mǫ̑ranje, n. 1) das Müssen, Cig.; — 2) das Müssigen, das Zwingen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  15. morast, adj. schwarz (von der Thierfarbe), C.; — prim. mor.
  16. mǫ̑rati, -am, vb. impf. 1) müssen, Mur., Trub., Dalm., Krelj, Očitna izp. ( Let. 1889, 157), Ben.- Kl., Junska dol. (Kor.)- Jan. (Slovn.), vzhŠt.- C.; moramo, kakor moremo, wir strecken uns nach der Decke, vzhŠt.- C.; ni, da bi moral, ich muss nicht, es ist kein Muss; — 2) müssigen, nöthigen, zwingen, Cig., Jan., Gor.; kdo me more morati? wer kann mich zwingen? Ljub.; morate me nositi rdečo vrv, Jurč.
  17. mǫ̑ravəc, -vca, m. der Zwinger, der Nöthiger, Cig., Valj. (Rad).
  18. morčevína, f. zadnja gosta mast, ki se dobiva, kadar se oljke maste, ( it. morcia, morchia, die Oelhefen), GBrda- Erj. (Torb.).
  19. mordà, ** adv. vielleicht; tudi mǫ́rda; — iz: more (biti) da.
  20. morebítən, -tna, adj. allfällig, nk.; morebitna poznejša doplačila, DZkr.
  21. 2. morəc, -rca, m. der Rappe, Blc.-C.; — schwarzer Bock, Rez.- C.; — pogl. murec.
  22. mǫ́rən, -rna, adj. lau, Cig., Jan., DZ.; morna voda, laues Wasser, Notr.- Cig., Soška dol.- Erj. (Torb.), Štrek.
  23. moríca, f. 1) schwarze Ziege, Rez.- C.; — 2) schwarze Feige, C.; — tudi: die Brombeere, C.; — prim. mor, mur.
  24. morìč, -íča, m. ein schwarzer (junger) Frosch, Mur., Cig.; — die Feuerkröte (bombinator igneus), Cig., Frey. (F.).
  25. morı̑ja, f. 1) das Morden, Cig., Jan.; — 2) das Hinsterben ( z. B. infolge einer Pest), Trub., Krelj.
  26. moríłən, -łna, adj. Mord-, mordend, mörderisch, Cig., Jan., nk.; aufreibend, zugrunde richtend: samota je morilna za dušo in telo, Cv.
  27. moríšče, n. die Mordstätte, der Richtplatz, Mur., Cig., Jan., nk.
  28. moríti, -ím, vb. impf. tödten, morden; Slovenec že mori Slovenca, brata, Preš.; — aufreiben: lakota mori človeka, Cig.; — plagen, quälen: skrbi me more; kadar ga Bog tepe in mori, ga začne iskati, Škrb.- Valj. (Rad); m. se, sich aufreiben, sich plagen, Cig.; — ogenj m., das Feuer auslöschen, C.; živo apno m., den Kalk löschen, Z.; — živo srebro m., das Quecksilber fest machen, Cig.
  29. moríža, f. 1) das Schellenband, Jan.; — 2) pl. moriže, die Halskrause, Rez.- C.; — 3) pl. moriže, ein Halsband mit eisernen Nägeln für Hunde, Cig., Kras.
  30. morjáčək, -čka, m. dem. morjak; der Schiffsjunge, DZ.
  31. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  32. 1. morję̑, n. das Meer, die See; po suhem in po morju, zu Land und zur See; veliko m., das Weltmeer, Cig., Jan.; tudi: mọ̑rje.
  33. 2. morje, n. = movje, vzhŠt.- C., Pjk. (Črt. 107.); (morda: morję̑, m. pl., C.).
  34. mǫ̑rka, f. = maselnik, das Schmalzmus, Vreme- Erj. (Torb.); — prim. morča.
  35. mōrmon, m. der Papageitaucher (mormon fratercula), Erj. (Z.).
  36. mornárčək, -čka, m. dem. mornar, der Schiffsjunge, DZ.
  37. mornica, f. neka bolezen, BlKr.- DSv.
  38. morník, m. 1) = mornar: Nesrečnega mornika val izbljuje, Str.; — 2) veter od morja, der Sirocco, Črni Vrh- Erj. (Torb.), Štrek.; der Seewind, Cig. (T.), Jes., Sen. (Fiz.); tudi mǫ̑rnik, Valj. (Rad).
  39. 1. mórski, adj. Meer-, See-; morska sol, das Meersalz; morske živali, die Seethiere; — morska deklica, die Seenymphe.
  40. mǫ̑rščina, f. neka trta, Zavrče ( Št.)- Erj. (Torb.); črna m., die blaue Urbanitraube, die Zimmettraube, vzhŠt.- Trumm.
  41. mọ̑st, mọ̑sta, (mostȃ), mostȗ, m. 1) die Brücke; m. na polah, die Jochbrücke, Cig. (T.); m. na škripcih ali na škripce, die Aufziehbrücke, Cig., Jan.; = most na vago, V.-Cig.; m. na vrvi, fliegende Brücke, Cig.; živi m., die Schiffbrücke, C.; — m. narediti, delati, eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; m. podreti, die Brücke abbrechen, Cig.; — 2) das Laufgerüst beim Baugerüst, Cig., ogr.- C.
  42. mostarína, f. = mostnina, das Brückengeld, DZ.
  43. mostíšče, n. mostišča, Pfahlbauten, LjZv.
  44. mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
  45. mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
  46. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
  47. mošánčək, -čka, m. neko jabolko: der Maschanzgerapfel, C.
  48. moščják, m. der Bisam, der Moschus, Guts., Mur., Cig., Jan.; (moščak, DZ.); — prim. it. muschio, Bisam.
  49. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  50. mǫ̑škarəc, -rca, m. = moškar, DZ.
  51. moškàt, -áta, adj. = moški, mannhaft, stolz: tako moškato stoji! jvzhŠt.
  52. móški, adj. 1) Manns-, Männer-, männlich; m. spol; moška obleka; moška leta, das Mannesalter; — mannhaft, moško se vesti; moško se braniti; — stolz: moško se držati; ali je žena tako moška? Zv.; — = kmetski: to je moško ne graščinsko, Rib.- Svet. (Rok.); — 2) moški, eine Person männlichen Geschlechtes, die Mannsperson; nobenega moškega ni bilo v družbi; dve ženski in pet moških; tudi: moškì.
  53. moškováti se, -ȗjem se, vb. impf. stolz sein, prahlen: m. se s čim, Gor.
  54. móšnja, f. 1) der Beutel; der Geldbeutel; če sva si tudi brata, mošnji si nista sestri, Npreg.- Št.; na mojo mošnjo, auf meine Rechnung, Cig.; ob svoji mošnji plačati, aus eigenem Sacke bezahlen, Levst. (Zb. sp.); dobre volje mošnje kolje, das Lustigsein ist kostspielig, Cig.; — 2) der Hodensack, Cig., C.; — 3) podolgovata, zelena in debela smokva, Ip.- Erj. (Torb.).
  55. mošnják, m. 1) der Beutel (za tobak), SlN., ob gornji Dravi ( Št.); — 2) das Täschelkraut (thlaspi), C.
  56. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
  57. mošnjı̑čar, -rja, m. 1) der Beutelmacher, Vrt.; — 2) die Taschenmaus (ascomys), Erj. (Z.).
  58. mošnjı̑čnica, f. = mošnjičnik, Z.
  59. moštvọ̀, -à, n. 1) die Mannheit; m. komu vzeti; (skopljen človek), kateremu je bilo moštvo potrto, Jap.; — 2) die Mannhaftigkeit, männlicher Sinn; ni več moštva na svetu; ta kupec moštva ne drži, dieser Kaufmann ist nicht Mann von Wort, Mur., C.; na moštvo denarja posoditi, jvzhŠt.; — der Muth, die Herzhaftigkeit, Cig., Jan., M.; z velikim moštvom kaj povedati, Glas.; — 3) das Mannsbild, Guts., Mur., Jan.; vredno m., braver Kerl, Guts.; — 4) coll. die Männer, Jan.; die Mannschaft, Cig., Jan., C., nk.; žandarmsko m., DZ.
  60. mōšusov, adj. Moschus-; mošusova zel, die Gauklerblume (mimulus), Tuš. (B.).
  61. mòt, mǫ́ta, m. der Bodensatz, Erj. (Min.), DZ.; ( n. pr. pri kavi), Krn, Vrsno- Erj. (Torb.).
  62. 1. mòt, -ı̑, f. eine dicke Holzstange, Kras- Štrek. (Let.); drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par): na mot obesi se krsta ( prim. hs. motka, Stange), Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. met, f.
  63. 2. mǫ́t, f. der Wille, die Laune, die Lust, die Neigung, C., Št.; poj, če imaš mot, C.; vesele, dobre, žalostne moti, C.; — iz nem. Muth.
  64. mǫ́ta, f. der Zeitvertreib, die Unterhaltung; kupiti kaj deci za moto ("muto"), kajk.- Valj. (Rad).
  65. motȃłnica, f. die Haspelmaschine, DZ.
  66. motarnáti se, -ȃm se, vb. impf. = motati se; — prim. zamotarnati se.
  67. motáti, -ȃm, vb. impf. weifen, abwinden, aufwinden; prejo m. z vretena na motovilo; m. se, sich hin und her bewegen, zwecklos hin und her laufen; kaj se tod motaš; — vojska se mota iz loga, das Heer kommt allmählich aus dem Walde, Cig.; — sich in die Länge ziehen, Jan.; — plauschen, schwätzen, Fr., SlGor.- C.; — tudi: mótam in: mǫ́tati, -am.
  68. mótən, -tna, adj. trüb; vino je motno; oči so motne; — zvon motno poje, die Glocke hat einen unreinen Klang, C.
  69. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
  70. motér, adj. = meter, mator, alt, bejahrt, Mur., Dalm., Krelj- Mik., ZgD., Zora.
  71. mǫ̑tež, m. 1) der Aufrührer, C.; — 2) die Störung, Z., Vrt., (motèž) Levst. (Nauk); — 3) der Bodensatz (des Oeles), Cig.
  72. motı̑ka, f. 1) die Haue, die Hacke zur Bearbeitung des Erdbodens; — turška motika! (Sapperment!) take druščine ne bi se bil nadejal, Zv.; — = dvozoba pralica, Notr.- Levst. (Rok.); mọ́tika, Št., ogr.- Valj. (Rad); — 2) feigwurzliger Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Ben.- Erj. (Torb.).
  73. motíkati, -am, vb. impf. mit der Haue hauen, Rez.- C.
  74. motı̑łnica, f. der Butterrührkübel, ogr.- C., vzhŠt., Danj.- Mik., Trst. (Let.).
  75. motíne, f. pl. der Bodensatz einer Flüssigkeit, Rez.- C.
  76. mǫ́titi, * -im, vb. impf. 1) trüben; vodo m.; — rühren, vzhŠt., C.; smetano m., Danj. (Posv. p.); — 2) stören; ne moti me pri delu! — irre machen, beirren; to me je motilo, das hat mich beirrt; anfechten: kaj te je motilo, da si to storil? — m. se, (sich) irren; če se ne motim, wenn ich nicht irre; — moti se mu v glavi = meša se mu, Cig.; — beschäftigen, zerstreuen: m. koga s čim, Cig., n. pr. dete z igro, pripovedovanjem, da ne joka, BlKr., * Piš.; — otrok se moti (spielt), jvzhŠt.; pojdimo se motit, Vreme- Erj. (Torb.).
  77. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
  78. motnóba, f. = motnost: Motnoba odhaja, Ozori se dan, Vod. (Pes.).
  79. motoháviti se, -ȃvim se, vb. impf. sich hin und her zerren: motohavijo se, kadar se mečejo, Dol.
  80. motorǫ́ga, f. 1) die Radspeiche, der Radarm bei den Mühlrädern; nav. pl. motoroge, das Radkreuz beim Mühlrade; — das Drehkreuz beim Zaundurchgang, um das Vieh abzuhalten, Mariborska ok.- C.; das Drehkreuz an einer Haspelwelle, Notr.; — motoroga, der Garnhaspelarm, Cig., Jan.; pl. motoroge, das Garnhaspelkreuz, die Garnhaspel, vzhŠt.- C.; — 2) pl. motoroge, die Mühle (s stegnjeno roko krožiti), Telov.; — 3) die Handhaspel (ein Stab, an den Enden mit je einem Stabe — kreuzständig — versehen), Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Triebel an der Töpferscheibe, Cig.; — 5) der Glockenarm, woran das Seil hängt, Cig., Levst. (Zb. sp.); — 6) eine ungeschickte Person, Lašče- Levst. (Rok.).
  81. motorǫ́gast, adj. 1) kreuzweise stehend, mühlradspeichenartig, C.; — 2) tölpelhaft, C.
  82. motorǫ́žən, -žna, adj. kreuzweise stehend: motorožno kolce, ein Rädchen mit einem Radkreuzchen an einen Stab gesteckt (ein Spielzeug), Notr.; motorožno vreteno, die Kreuzhaspel ( arch.), V.-Cig.
  83. motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.- C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.- C.
  84. motovídlọ, n., Zilj.- Kres, pogl. motovilo.
  85. motovílast, adj. = neroden, ungeschickt, Dol.; aberwitzig, närrisch, thöricht, Dict., Cig., Jan.
  86. motovı̑łəc, -łca, m. 1) neko orodje za vez v vinogradu, Ščav.- C.; — 2) der Rapunzelsalat (valerianella), Cig., Jan., M., C., Tuš. (B.); — 3) = metulj, pogl. motoviljec.
  87. motovı̑łnica, f. die Haspel: m. za svilo, C.
  88. motovílọ, n. 1) die Haspel: entweder ein Stab mit Querstäben an den Enden, oder ein um eine Achse bewegliches Kreuz: m. z motorogami, die Kreuzhaspel, C., Cig. (T.); tkalsko m., das Zettelrad am Webestuhle, Cig.; — z motovilom streliti = einen dummen Streich begehen, Cig., Jan.; motovilo v torbo tlačiti, etwas Ungeschicktes vornehmen, Lašče- Levst. (Rok.), Z.; — 2) psovka nerodnemu človeku: ti motovilo nerodno! Lašče- Levst. (Rok.).
  89. motǫ̑vsati, -am, vb. impf. 1) = motati, abhaspeln, M., C.; — 2) m. se, wetzend sich drehen, wetzen, M.
  90. motrı̑łnica, f. das Observatorium, Cig. (T.); morska m., die Seewarte, DZ.; — prim. motriti.
  91. mótriti, -im, vb. impf. beobachten, betrachten, Jan., C., Cig. (T.), Žnid., LjZv.; — hs.
  92. motúlj, m. 1) = metulj, V.-Cig., Kast.- C.; — 2) pl. motulji = metulji, metljaji (ovčja bolezen), C.
  93. mǫ̑tva, f. die Turbine, Cig. (T.), DZ.; — hs.
  94. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
  95. možák, m. 1) ein starker, kraftvoller Mann; ein tüchtiger Mann; možaki—modraki, weise Männer, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Balsamine (vrtna cvetlica), Koborid- Erj. (Torb.).
  96. možàt, -áta, adj. 1) = moški: mannhaft, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; možato odgovarjati, nk.; — 2) mannbar, heiratsfähig, C.; dekleta so možata, Zora.
  97. moždžȃni, m. pl. = možgani, C., na vzhodu- Mik.
  98. moždžiti, * -im, vb. impf. quetschen, ogr.- C.; — prim. 1. mozgati, muzgati, mužiti 2).
  99. mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sl. Bistrica- Erj. (Torb.).
  100. mǫ́žən, -žna, adj. möglich, Jan., Cig. (T.), nk.; možna sodba, problematisches Urtheil, Cig. (T.); — po drugih slov. jezikih.

   28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA