Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.701-28.800)

močȗnəc, -nca, m. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
močvȃra, f. 1) der Sumpf, der Morast, C., BlKr., LjZv.; v močvari raste trstje, ogr.- Valj. (Rad); — 2) deževno, mokro vreme, BlKr., SlN.; krompir je zavoljo prevelike močvare segnil, SlN.; — tudi: mǫ́čvara, Valj. (Rad), BlKr.
močvarína, f. 1) feuchte, sumpfige Stelle, vzhŠt.- C.; — der Sumpf, Svet. (Rok.); — 2) mokro vreme, BlKr.- M.
močvȃrnica, f. 1) der Sumpf, C.; — 2) eine Art Storchschnabel (geranium), vzhŠt.- C.
2. mǫ́da, f. 1) = modo, (móda?) Jarn.- Kres (III. 476.); pl. mode, Jarn., Mik.; — 2) mode, die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.); eine Art Gichtrose (paeonia peregrina), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
modáti, -ȃm, vb. impf. langsam oder ungeschickt gehen, Gor.- M.; kam pa modaš? Valj. (Rad); tudi: mǫ́dati, Gor., (mudati) vzhŠt.- C.
modè, -ę́ta, n. 1) die Hode, Alas., Jan., C.; tudi: mǫ́de, -eta, Mur.; kozlova modeta, Trst. ( Glas.); — 2) m. ein Mann mit einem Leistenbruch, (móde?) Savinska dol.
modȇrn, adj. kar je po šegi, modern, Zv., nk.
modīstka, f. die Putzmacherin, die Modistin, Cig., Jan.
modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
mǫ̑dnik, m. der Hodensack, DZ.
mǫ́dọ, n. 1) die Hode, BlKr.; pasje m., Jap.- C.; dual. kozlovi ("kozlove") modi, Lašče- Levst. (M.); — pl. moda, die Hoden, Cig.; das männliche Glied sammt den Hoden, (muda) Rez.- Mik.; — 2) popova moda, der Spindelbaum, das Pfaffenkäppchen (evonymus), Mik.
1. modrák, m. = modras, C., Rez.- Baud.
2. modrák, m. der Weise ( zaničlj.), C., Levst. (Zb. sp.), nk.
modràs, -ása, m. 1) die Sandviper (vipera amodytes), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Prim., Notr.; — da te jezero modrasov! dass dich der Henker! Jan.; — 2) neko bajeslovno bitje, LjZv. (VII. 225.).
modrȃsji, adj. Sandviper-; — modrasja srca, Erj. (Izb. sp.).
modrásovəc, -vca, m. der Seidelbast, der Kellerhals (daphne mezereum), Na Čavnu- Erj. (Torb.).
mǫ̑drež, m. der Vernünftler, der Philosophaster, V.-Cig., Z., Ravn.
2. modríca, f. 1) die Bläue ( z. B. des Himmels), Vrt.; — blauer Streifen, Dalm.- M.; blauer Fleck, die Strieme, Habd., Meg.- Mik., C.; — 2) die blaue Kornblume (centaurea cyanus), Tuš. (R.).
modriják, m. der Klügler, der Philosoph: bil je takrat velik m., Zv.
modrijȃnski, adj. philosophisch, Z.
modríkast, adj. bläulich, Žnid., Zora, Nov.
2. modrína, f. 1) die Bläue, das Blau, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) neke vinske trte, Št.- Mur., Erj. (Torb.); mala m., blaue Zimmettraube, tudi: blauer Blank, velika m., blaue Urbanitraube, laška m., früher blauer Portugieser, vzhŠt.- Trumm.
1. modríti, -ím, vb. impf. klug machen, witzigen, Mur., Cig., Jan.
modrorumę̑nkast, adj. gelblichblau, Zora.
modrọ̑stnik, m. der Weise: jezikov m., der große Sprachweise, Levst. (Zb. sp.).
modrováti, -ȗjem, vb. impf. 1) philosophieren; — klügeln, den Weisen spielen, Mur., Cig., Jan.; — 2) witzigen, C.
mọ̑ganica, f. die Mange, die Wäschrolle, (mug-) jvzhŠt.
mọ̑gati, -am, vb. impf. 1) mit der Mange glätten: perilo m., (mugati) jvzhŠt.; — 2) quetschen, pressen, knittern, (mugati), vzhŠt.- C.; — prim. mongati.
mọ̑ge, f. pl. die Mundharmonika, (muge) vzhŠt.- C.
mọ̑gəc, -gca, m. das Wäschglättholz, vzhŠt.- C.; — prim. monga.
mọ̑gla, f. = monga, die Mange, die Rolle zum Glätten der Wäsche, vzhŠt.- C.; — prim. nem. Mangel = Mange.
mogòč, -ǫ́ča, adj. 1) vermögend, imstande, Cig. (T.); nisi mogoč uiti, Mik., vzhŠt.; m. pred hudim obvarovati, Jsvkr.; — 2) mächtig, Trub., Dalm., Krelj, Prip.- Mik.; z mogočo roko, Dalm.; mogoči gospodje, Trub.; Duha mogočega peruti, Levst. (Zb. sp.); — 3) möglich; mogoče je, mogoče ni; tudi njega je mogoče prekaniti; storil sem, kar mi je bilo mogoče storiti; — ni mogoče! unmöglich! — mogoče, da pridem, möglicherweise, vielleicht werde ich kommen.
mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
mogǫ́čiti se, -ǫ̑čim se, vb. impf. sich Wichtigkeit zu geben verstehen, V.-Cig.
mogočnják, m. der Mächtige, der Gewaltige, der Machthaber, Mur., Šol., ZgD.; imenitniki in mogočnjaki judovski, Cv.
mogǫ́čnost, f. 1) die Mächtigkeit; die Gravität, Jan., Cig. (T.); — das Großthun, das Wichtigthun: ta mogočnost ga bo že še minila! jvzhŠt.; — 2) die Möglichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
mogǫ́čost, f. 1) die Mächtigkeit, Mur.; — die Gewalt: mogočni bodejo z mogočostjo kaštigani, die Gewaltigen werden "gewaltiglich" gestraft werden, Krelj; — 2) die Möglichkeit, Mur., V.-Cig., Jan.
mogǫ́tən, -tna, adj. = mogočen, Jan., Vrt.; mogotno bobneč, LjZv.; — stsl.
mǫ̑haj, m. vrhno žensko zimsko krilo črne boje, s širokim zelenim pasom spodaj, Dol.
mǫ̑hat, m. eine Art Streichkäse: iz zagrizenega sira je dobra skuta ali mohat, maže na kruh se, Ravn. (Abc.).
mohǫ̑rka, f. neko jabolko (zori o sv. Mohorju), Šebrelje (Goriš.)- Erj. (Torb.).
mọ̑jast, adj. mit ausgeschnittenen Lippen (Hasenlippen), jvzhŠt.; — prim. mujav.
mójəc, -jca, m. mojci, die Meinigen, Cig., Jan.; Hit'te mu mojci glavo vzet, Npes.- Mik.
mǫ̑jstər, -tra, m. der Meister; — mojster skaza, der Pfuscher; — tudi: mójster; — iz nem.
mojstríti, -ím, vb. impf. meistern, Mur., Cig., Jan., C.; konja m., Bas.; jezik m., Kast.
mòk, móka, m. das Nasse, Mur., Mik.; das Bewässerte, C.; zemlja na m., die Moorerde, Cig.; ječmenov mok (za strojarje), die Gerstenbeize, Cig.; solnce gre za m., die Sonne geht hinter Wolken unter (znamenje, da bo dež), Gor.- M.
1. mǫ́ka, f. 1) das Mehl; bela, črna, srednja m.; trgana moka, grobgemahlenes Getreide, Cig.; bela, črna moka, weißes, schwarzes Mehl; čila, cvetna m., das Auszugsmehl, Cig.; zadnja m., das gröbste Mehl; — iz te moke ne bo kruha = aus dieser Sache wird nichts werden; — 2) der Reif (an Pflaumen, Trauben): češpelj se je moka prijela, LjZv.; grozdje je v moki, die Trauben bedecken sich mit Reif, Dol., jvzhŠt.
mǫ̑karica, f. 1) die Mehlhändlerin; — 2) debelo, pusto in razsipično jabolko, GBrda- Erj. (Torb.); — 3) neka hruška, Staro Sedlo, Žabče ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
mǫ̑karnik, m. das Mehlbehältnis, Z.
mǫ́kər, mókra, adj. nass, feucht; mokra obleka; mokro vreme; m. kakor miš, durch u. durch nass; na mokrem, in der Nässe; po suhem in po mokrem, zu Wasser u. zu Lande; — na mokro slikati, al fresco malen; — mokri brat (bratec), der Trunkenbold, Cig., C.
mǫ̑kež, m. kozje ime, Kanin- Erj. (Torb.).
mǫ̑knat, adj. mehlig, V.-Cig., Jan., Šol.; — moknate jedi, Mehlspeisen, DZ.
moknẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. feucht sein: stena mokni, vzhŠt.- C.; sod mokneje, das Fass rinnt, C.
mókniti, mǫ̑knem, vb. pf. Nässe an sich ziehen, nass, feucht werden, C.
mokọ̑ška, f. kleine Duckente, das Sumpfhuhn (ortygometra [crex] porzana), C.
mokováti, -ȗjem, vb. impf. mehlig werden (o zrnju), C.
mokož, m. 1) der Regenwind, Jan.; (?) prim. mokroš; — 2) Cig., Erj. (Z.), pogl. mokoš.
mokríca, f. 1) der Harn, Cig., Jan.; — 2) eine feuchte Wiese, Valj. (Rad); — 3) die Wasserassel (asellus aquaticus), Erj. (Z.); — 4) das Weichkraut (malachium aquaticum), C., Z.
mokrína, f. die Nässe, die Feuchtigkeit; — eine nasse Ader z. B. auf einem Acker, die Wassergalle, Jan.; — die Flüssigkeit, Cig., Jan., Žnid.; m. od astra montane, d. Astramontana-Tinctur, Levst. (Nauk); prekatna m. (v očesu), das Kammerwasser, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
mokríšče, n. das Pissoir, DZ.
mokríti, -ím, vb. impf. nässen, netzen, Mur., Cig., Jan.; mokreča megla, Jurč.; — harnen, Mur., Cig.
mokȗška, f. das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus): m. z rdečo, z rumeno liso, Frey. (F.); — prim. mokoška, mokoš, mlakoš.
mołčáłən, -łna, adj., Levst. (Zb. sp.); pogl. molčeč, molčečen.
mółčati, -ím, vb. impf. schweigen; ne zna m., er ist indiscret, Cig.; molči ko riba = er ist verschwiegen wie das Grab, Cig.; trdo m., hartnäckig schweigen, Levst. ( LjZv.); — molčeč, verschwiegen, schweigsam, Mur., Cig., Jan., Dol.; molčeč pes rad popade, Z.
mołčę́čən, -čna, adj. schweigsam, Cig. (T.), Dol.; Govoril malokdaj, Molčečen, kakor zdaj, Levst. (Zb. sp.).
molę̑dnik, m. zudringlicher Bitter, Cig.
molę̑dovanje, n. zudringliches Bitten.
molę̑dovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. zudringlich bitten.
molę̑dovavəc, -vca, m. ein zudringlicher Bitter, Mur., Cig., Jan.
molę̑dovavka, f. eine zudringliche Bitterin, Z.
molę̑dovavski, adj. zudringlich bittend, flehentlich, Mur.
molę̑dva, f. eine zudringlich bittende Person, Mik.
mólək, -lka, m. der Rosenkranz, das Paternoster, Cig., Jan., ogr.- M., Slom.- C.; tudi: molèk, molkà.
molekūl, m. najmanjši, nerazločni delec tvarine, das Molecül, Sen. (Fiz.).
molekūla, f. = molekul, LjZv.
molekulārən, -rna, adj. Molecular-: molekularna teža, das Moleculargewicht, Sen. (Fiz.).
molẹ́vati, -am, vb. impf. zu beten pflegen, Dolenji Zemon ( Notr.)- Erj. (Torb.).
molíšče, n. der Betort, der Tempel, Cig., ZgD.
molı̑təv, -tve, f. das Gebet; — jutrno, večerno molitev opraviti; mašne molitve; na molitvah stati, in den letzten Zügen liegen, Z.
1. móliti, mǫ́lim, vb. impf. 1) beten; pobožno m.; očenaš m.; m. koga, anbeten; Boga m., (zu Gott) beten; — 2) srečo, zdravje m. komu, Glück, Gesundheit wünschen, begrüßen, Boh., Dalm., Krelj, Kast.; začeli so mu zdravje m., Dalm.; vse dobrote m., alles Gute wünschen, Krelj; — 3) m. se komu, jemanden bitten, Npes.-Vraz, jvzhŠt.; — 4) m. se, sich entschuldigen, Celje- C.
molı̑tvarica, f. die Betschwester, Cig.; priletna m., Levst. (Zb. sp.).
molitváriti, -ȃrim, vb. impf. frömmelnd beten, Zora.
molı̑tvən, -tvəna, adj. 1) = moliteven, Gebet-, Bet-; — 2) gerne betend, ZgD.
molı̑tvənica, f. das Bethaus, Cig., Jan., ogr.- C., Vrt.; — der Betsaal, das Oratorium, ZgD.; samostanska m., Cv.
molı̑tvica, f. dem. molitva = molitevca; kozja molitvica: če kdo komu dva klina med prste dene in ga stiska, da kriči kakor koza, uči ga kozjo molitvico, Notr.- Levst. (Rok.); kozje molitvice koga učiti, jemanden zu Paaren treiben, ihn mores lehren.
molitvíšče, n. das Bethaus, ZgD.
mòlj, mólja, m. die Motte: obleko so molji snedli; krivično blago pod streho in pa molj v zrnju, Slom.- Jan. (Slovn.); moljev je več vrst: jabolčni m., der Apfel-Wickler, die Apfel- oder Birnmotte (carpocapsa pomonana), krznarski m., die Pelzmotte o. Haarschabe (tinea pelionella), močnati m., die Mehlspeismotte (tinea lacteella), pohištveni m., die Möbelmotte (tinea biseliella), suknjarski m., die Kleidermotte oder Kleiderschabe (tinea spretella), žitni m., die Kornmotte, die Kornschabe, auch weißer Kornwurm (tinea granella), Erj. (Ž.).
moljȃvka, f. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Z.; — prim. 2. moljava.
móljev, adj. Motten-: moljeve izjedine, der Mottenfraß, Cig.
moljìv, -íva, adj. = moljav, C., Z.
mȏłk, m. das Schweigen, Mur., Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad), nk.; v molk se spustiti, podati, anfangen zu schweigen, C.; pomišljalni m., die Zurückhaltung, die Reserve, Cig. (T.).
mȏlkar, -rja, m. kdor molek nosi, der Rosenkränzler, Cig.
mólkast, adj. rosenkranzförmig, Cig.
mołniti, -im, vb. impf. blitzen, schimmern, (muniti) Meg.- Mik.
mółnja, f. puh od strele: m. ga je na tla pobila, t. je puh od strele ga je podrl, Erj. (Torb.); — prim. hs. munja, Blitz.
mółnjenost, f. der Wahnwitz, (mun-) C.
mółsti, mółzem, vb. impf. 1) melken; kravo m.; — m. koga, jemanden ausziehen, scheren ( fig.); — 2) Milch geben, milchen; krava molze kri, die Kuh gibt blutige Milch, Z.; krava pri gobcu molze = wie die Kuh gefüttert wird, so milcht sie.
mółviti, -im, vb. impf. murren, brummen, Mur., Danj.- Mik.; (o golobih), ogr.- C.; nedostojno in nerazločno govoriti, vzhŠt.- Raič ( Nkol.); — dumpf tönen, Mur.; Bas mi molvi ("muvi") no mrmra, Danj. (Posv. p.); summen: bečele molvijo ("muvijo"), ogr.- Mik.
mółža, f. 1) das Melken; o molži, zur Melkzeit; veliko molže imeti, viel Milch bekommen, Gor.; — 2) eine Laube bei Alpenhütten als Melkstätte, C.; ozka ulica v planinskem stanu, kjer sede ovčarji (kozarji) in molzejo ovce (koze), Bolške planine- Erj. (Torb.).

28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001 29.101

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA