Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.601-28.700)

  1. mláskanje, n. das Schmatzen, das Schnalzen mit der Zunge, Mur., Cig.
  2. mláskati, mlȃskam, vb. impf. schmatzen, mit den Lippen, der Zunge schnalzen, Dict., Mur., Cig., Jan., SlN., Krn- Erj. (Torb.), SlGor., GBrda; — schlecken, Cig., Jan.; tudi: mlaskáti, -ȃm, Gor.
  3. mláskav, adj. schmatzend, Z.
  4. mláskavəc, -vca, m. der Schmatzer, der Schnalzer, Mur., Cig., Jan.
  5. mláskniti, mlȃsknem, vb. pf. schmatzen, mit der Zunge schnalzen, Cig., Jan.
  6. mlaskòt, -óta, m. das Geschmatze, Z.
  7. mlȃt, -ı̑, f. das Dreschen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik.; dobra m., Dol.; izdačna m., vzhŠt.
  8. mlátast, adj. malztreberartig, Cig.
  9. mlatı̑łnica, f. die Dreschmaschine, Cig., Jan., C., Nov., DZ.
  10. mlatílọ, n. das Dreschwerkzeug: der Dreschflegel, Cig.; = mlatilnica, Cig., Jan., Cig. (T.).
  11. mlatı̑təv, -tve, f. das Dreschen, Mur., Jan., ogr.- Valj. (Rad); po mlatitvi, vzhŠt.
  12. mlátiti, -im, vb. impf. dreschen; prazno slamo m., leeres Stroh dreschen, = eine erfolglose Arbeit verrichten; = vodo m., Krelj; prügeln; m. koga, po kom; — z rokami m., die Hände ungestüm hinundherbewegen, mit den Händen ringen, Z.; naprej se m. (plavajoč), sich weiter bringen, ogr.- Let.; po svetu se m., sich in der Welt herumplagen, Z.
  13. mlatı̑tva, f. = mlatitev, vzhŠt.
  14. mlȃtnik, m. die Malztrebergrube, Cig.
  15. mlátọ, n. die Malztreber, Guts., Jarn., Mur., Jan., Mik., Nov.
  16. mlȃtva, f. = mlatev, Cig., Jan., C.; Balade pet' je mlatva prazne slame, Preš.
  17. mláva, f. leskova šiba za obroč, Mune v Čičih- Erj. (Torb.).
  18. mlẹ̑č, m. der Milchschwamm, Mur., Jan., Mik.; beli m., neka neužitna goba, C.; — die Wegewarte (cichorium intybus), Cig.; — der Löwenzahn (leontodon), C.; — kačji m., die Haferwurz, die Schwarzwurz (scorzonera), C.; — svinjski m., die Saudistel, die Gänsedistel (sonchus arvensis), Cig.
  19. mlẹ̑čəc, -čca, m. dem. mleč; der Löwenzahn (leontodon), C., vzhŠt.; — die Wachsblume (cerinthe minor), Knežak na Pivki- Erj. (Torb.).
  20. mlẹ̑čje, n. 1) die Eisenschlacke, Železniki ( Gor.); — 2) die Mai- oder Kuhblume (taraxacum officinale), Josch; — die Saudistel (sonchus arvensis), Josch; — divje m., der Frauenflachs (linaria vulgaris), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  21. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
  22. mlẹ̑čnik, m. 1) mlad človek ( zaničlj.), C.; — 2) der Milchzahn; — 3) die Milchkanne, Cig.; — 4) mlečna jed: das Milchkoch, Cig.; — 5) der männliche Fisch, der Milcher, der Milchling, Cig.; — 6) die Wolfsmilch (euphorbia), Z., Dol.; — krvavi m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Tuš. (R.).
  23. mlẹčnína, f. 1) kar je iz mleka, C.; — 2) die Milchsteuer, Cig., Jan.
  24. mlẹ̑čnjak, m. 1) = mlečnik, der Milchzahn, Mur., Erj. (Som.); — 2) der Milchständer, DZ.; — 3) das Fischmännchen, der Milcher, Guts., Cig. (T.), Erj. (Z.); — 4) unreifer Bursche: da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.
  25. mlẹčnogòb, -gǫ́ba, adj. jung, unreif, gelbschnäbelig, Levst. (Zb. sp.).
  26. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
  27. mlẹ̑karnica, f. 1) das Milchwirtschaftsgebäude, Rut. (Zg. Tolm.), ZgD.; die Sennerhütte, Cig.; — 2) die Milchkammer, Valj. (Rad).
  28. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
  29. mlẹkomèr, -mę́ra, m. der Milchmesser, das Galaktometer, Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  30. mlẹ́kovəc, -vca, m. 1) der Milchbaum, der Kuhbaum (galactodendron), Tuš. (B.); — 2) der Milchquarz, Erj. (Min.).
  31. mlẹ́sti, mółzem, vb. impf. = molsti, Guts., Mur., Cig., Jan., Mengeš ( Gor.), Ig (Dol.).
  32. mlẹ̑stva, f. 1) das Melken, C.; — 2) die Biestmilch, bes. die durch Erwärmung dick gewordene Biestmilch, Dol.; pogl. mlezivo.
  33. mlẹ́tavica, f. das Ziehen im Körper vor dem Fieberanfall, Valj. (Rad).
  34. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
  35. mlẹ̑tvina, f. 1) das Mahlgeld, Mur., Cig., Jan.; — 2) kar je za mletje, C.
  36. mlẹ́vən, -vna, adj. Mahl-: mlẹ̑vno blago, die Mahlproducte, DZ.
  37. mlẹ́viti, -im, vb. impf. den Körper hinundherbewegen, hinundherwetzen, ogr.- C.
  38. mlẹ̑vski, adj. Mahl-: m. zapis, der Mahlzettel, Cig.
  39. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
  40. mlı̑narčək, -čka, m. dem. mlinar(ec); 1) der Müllerbursche, Jan.; — 2) die Schwanzmeise, die Bergmeise (parus caudatus), Cig., Jan., Frey. (F.).
  41. mlı̑nčar, -rja, m. sedem črevljev dolg krcelj, iz katerega se mlinci delajo, Notr.; — prim. 2. mlinec 2).
  42. mlínčast, adj. kernschälig: m. les, kernschäliges Holz, V.-Cig., C.; mlinčasta deska, C.
  43. mlínčavina, f. kernschäliges Holz, C.
  44. 2. mlínec, -nca, m. 1) tenko razvaljano testo spečeno; poparjeni mlinci; — 2) mlinci: tenke deščice za škatle, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.
  45. mlı̑nica, f. 1/4 Metzen, vzhŠt.- C.
  46. mlı̑nič, m. dem. mlin, eine kleine Mühle, DZ.
  47. mlóhav, adj. = mlahav, Cig., Jan., C., DZ.
  48. mlóhavost, f. = mlahavost, Jan., DZ.
  49. mnemōnika, f. umetnost izboljšati spomin, die Mnemonik, Cig., Jan., Cig. (T.).
  50. mnẹ̑nje, n. die Meinung, das Dafürhalten; — das Gutachten, Cig., Jan., DZ.
  51. mnẹ́ti, mním, vb. impf. = meniti, meinen, Meg., Trub.- Mik.; — mni se mi, = zdi se mi, Zv., LjZv.
  52. mnǫ̑g, mnǫ́ga, adj. so mancher; mnog čas, so manchesmal, oft, Trub.; — mancherlei, Meg.; — mnogi, viele; mnoga leta, viele Jahre; mnogo, viel; mnogo let, viele Jahre; (na vzhodu: vnogi; govori se nav. le določna oblika: mnǫ̑gi, Cv. IV. 12.).
  53. mnogobesẹ̑dje, n. die Wortfülle, Cig. (T.); prazno, puhlo m., der Wortschwall, Cig.
  54. mnogobrǫ̑jən, -jna, adj. zahlreich, nk.
  55. mnogočísəłn, -səłna, adj. zahlreich, Raič (Slov.), Let., SlN.
  56. mnogočlẹ̑nski, adj. mehrgliedrig: m. izraz, mehrgliedriger Ausdruck, Cel. (Ar.).
  57. mnogoglàv, -gláva, adj. = mnogoglaven, Z.
  58. mnogokàk, -káka, adj. mancherlei, Zv.; so mancher: vrabci so pobrali mnogokako jagodo, Str.
  59. mnogọkrȃtnik, m. das Vielfache, das Multiplum ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), DZ.; najmanjši skupni m., das kleinste gemeinschaftliche Vielfache, Cel. (Ar.).
  60. mnogopísən, -sna, adj. schreibselig, Cig. (T.); zdanji mnogopisni časi, Levst. (Nauk).
  61. mnogọ̑st, f. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); m. kol, die Menge der Wagen, Dalm.; mnogost jezikov jih je primorala zidanje opustiti, Ravn.- Valj. (Rad); m. srčne dobrote, Škrinj.
  62. mnogoštevíłən, -łna, adj. vielzählig, zahlreich, Cig., M., nk.
  63. mnogotę̑r, adj. vielerlei, mancherlei; mnogotera mrzka reč, Trub. (Psal.); mnogoteri darovi, Kast.
  64. mnogotrȃčnik, m. mnogotračniki, vielstrahlige Polypen (polyactinia), Erj. (Z.).
  65. mnogovídən, -dna, adj. vielsehend: mnogovidni ljudje, Zv.
  66. mnǫ̑štvọ, n. die Vielheit, die Menge, Mur., Cig., Jan., Trub.- M.; m. živine in blaga, Dalm.; — die Mehrzahl, der Plural ( gramm.), C., Levst. (Sl. Spr.), Cv.
  67. mnǫ̑ž, -ı̑, f. die Menge, Mur., Jan., Cig. (T.), ZgD.; vsa množ, kolikor jih je v Jeruzalemu verovalo, Ravn.; — die Vielheit, Cig. (T.).
  68. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
  69. množílọ, n. das Vermehrungsmittel: der Multiplicator ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  70. množína, f. die Menge, Mur., Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad), nk.; — = mnoštvo, die Vielzahl, die Mehrzahl ( gramm.), Jan.
  71. množı̑nski, adj. vielfach, zahlreich, C.; — Plural-, Jan.
  72. množíti, -ím, vb. impf. vermehren, m. se, sich vermehren, an Zahl zunehmen; — multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  73. mnǫ̑žje, n. die Menge, Cig., Jan.; m. ljudi, eine Menge von Menschen, Levst. (Zb. sp.).
  74. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
  75. mocvír, -rja, m. = mocver, C., Z., Lašče- Erj. (Torb.).
  76. mocvírən, -rna, adj. = mocvernat, Z., Lašče- Erj. (Torb.); morastig, Z.
  77. mọ̑č, močı̑, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. ( LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.- Mik., Levst. (Nauk).
  78. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
  79. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  80. močerádast, adj. schwarzgelb gefleckt, buntscheckig, Jarn., Cig., Jan., C.
  81. močerı̑łec, -łca, m. = močeril, Z., Notr.
  82. močerǫ́ga, f. 1) = močerad, M.; — 2) schmutziger Fleck im Gesichte, M.
  83. močerǫ́gast, adj. im Gesichte schmutzig, Z., jvzhŠt.
  84. močerǫ̑n, m. = močerad, C., jvzhŠt.
  85. močẹ́vati se, -am se, vb. impf. izkušati se v moči, im Zweikampfe ringen, Krn- Erj. (Torb.).
  86. močeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ringen: nekateri se jakujejo ali močujejo na različen način, Navr. (Let.); tudi: močevati (brez: se), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  87. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
  88. močílast, adj. sumpfig, feucht, C., Z.
  89. močíłən, -łna, adj. zum Netzen gehörig, netzend, Cig.
  90. močı̑łnica, f. 1) das Netzbecken, Cig.; — 2) die Röstgrube, den Flachs darin zu rösten, Cig., C.
  91. močílọ, n. 1) das Netzen, die Befeuchtung, Cig.; das Einweichen, Cig.; die Tunke, Hip. (Orb.); — die Digestion ( chem.), Cig. (T.); die Beize, Cig. (T.); tobakovo m., die Tabakbeize, DZ.; — die Röste, C., Z.; lan je v močilu, Z.; — 2) die Lache, V.-Cig., Rez.- Mik.; belouške so plavale po močilih, DSv.; — der Vorsumpf (im Bergbaue), V.-Cig.; — die Cisterne, C.; — pl. močila, der Morast, Šol.
  92. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
  93. močírən, -rna, adj. = močviren: močirna sapa, Vod. (Izb. sp.).
  94. močı̑rje, n. coll. = močvirje, Cig., Jan., Zv., ZgD.
  95. 1. móčiti, mǫ́čim, vb. impf. 1) nass machen, nässen; vso pot nas je dež močil, jvzhŠt.; — 2) feucht sein: stena moči, die Wand nässt, Ig (Dol.); — papir moči, das Papier fließt, Jan.; — 3) harnen, Cig., C., Dalm.; — tudi: močíti, Jarn., jvzhŠt.
  96. 2. mǫ̑čnat, adj. mehlig, Mur., Cig., Jan., C.; močnato grozdje (kadar je v moki), Z.; — aus Mehl bereitet, Mehl-: močnata jed, die Mehlspeise, Cig., Jan., Ravn. (Abc.), nk.
  97. močnẹ́ti, -ẹ̑jem, vb. impf. stärker werden, Zv., Krn- Erj. (Torb.).
  98. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
  99. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
  100. močnosŕčən, -čna, adj. starkmüthig, Mur., Z.

   28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901 29.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA