Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.501-28.600)

  1. mirovı̑t, adj. friedfertig, Cig., M.; m. človek, LjZv.
  2. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  3. mísiti se, mı̑sim se, vb. impf. sich mausen, Mur., Št.- Erj. (Torb.); sich haaren (o živini), SlGor.; — = osipati se: grozdje te trte se rado misi, Erj. (Torb.); drevo se misi, der Baum verliert das Laub, C.
  4. mı̑sləc, -sləca, -səłca, m. der Denker, Jan., C., nk.; stari miselci, LjZv.
  5. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
  6. mislìv, -íva, adj. 1) denkend, Z.; — verständig: Naravna je i misliva, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedankenreich: misliva pripodoba, Zv.
  7. mistifikácija, f. zvoditev lahkovernega človeka, die Mystification, Cig. (T.), nk.
  8. mīstik, m. kdor se z mistiko peča, der Mystiker.
  9. mı̑šca, f. 1) dem. miš; — 2) der Muskel, C., LjZv.; ( nav. mišica); — 3) der Oberarm, C.; za mišce se primeta, da bi se metala, C., vzhŠt.
  10. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  11. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
  12. mišjerę́past, adj. verbuttet, abholzig, V.-Cig.; mišjerepasta jelka, eine verbuttete Tanne, der Kollerbusch, Cig.
  13. mı̑šji, adj. Maus-, Mäuse-; mišji rep; mišja dlaka, die Flaumfedern, Zv.
  14. mı̑ška, f. 1) dem. miš, das Mäuschen; — 2) = mišca 2), der Muskel, Mur., Cig., Jan., ogr.- C., Vrtov.; — 3) der Oberarm, ogr.- C., Mik.; pokrepi svoje miške, C.; za miške se prijeti, Mik.
  15. mı̑šnica, f. 1) die Mausfalle, Meg., Alas., V.-Cig., Jan.; — 2) das Mäusegift, das Arsenik; bela m., weißes Arsenik; rumena m., gelbes Arsenik, das Auripigment, DZ., Strp.; rdeča m., rothes Arsenik, črepna m., der Scherbenkobalt (Fliegenstein), DZ.; — 3) die Würfelnatter (coluber tessellatus), Frey. (F.); — 4) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur.; — 5) neka debela hruška, vzhŠt.- C.
  16. mit, f. die Stange, der Pfosten, die Säule, Rez.- C.; — prim. 2. met f.
  17. mı̑ta, f. 1) = mito, das Bestechungsgeld, das Bestechungsgeschenk, Cig., Jan., ogr.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); mito nositi, dajati, zu bestechen suchen, Dol.; na mite je zdaj vse navajeno, jvzhŠt.; mnoge mite obečati, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Zoll, Mur., Cig.
  18. mitár, -rja, m. 1) der Lohnhirt, der Gemeindehirt, Jarn., Mik.; — 2) der Zolleinnehmer, Cig., Jan., DZ.; der Mauteinnehmer, Levst. (Zb. sp.); ( stsl.).
  19. mı̑tək, -tka, m. die Zollgebür, Mur.
  20. mítən, -tna, adj. Zoll-, Mur.; mitna pregrada, der Mautschranken, Levst. (Pril.).
  21. mítiti, -im, vb. impf. 1) bestechen, zu bestechen suchen, Cig., Svet. (Rok.), jvzhŠt.; — 2) m. se komu, sich einschmeicheln, Jan., ogr.- Mik.; veselje se miti, die Freude lockt, C.
  22. mı̑tnica, f. das Zollhaus, Mur., Cig., Jan.; — die Maut, Levst. (Pril.), nk.
  23. mı̑tnik, m. der Zöllner, Mur.; ( stsl.); — der Mauteinnehmer, Danj., C.
  24. mitnína, f. der Zoll: zakon o mitnini, die Zollordnung, Levst. (Nauk); — die Mautgebür, Z., Jan. (H.).
  25. mitnı̑nar, -rja, m. der Zollbeamte, der Zolleinnehmer, Jan. (H.).
  26. mitnı̑narnica, f. das Zollamt, Jan. (H.).
  27. mitnı̑narski, adj. zollämtlich, Jan. (H.).
  28. mitniníšče, n. das Zollgebiet, Jan. (H.).
  29. mitnı̑nski, adj. Zoll-: mitninski zakon, Levst. (Nauk).
  30. mitnı̑nstvọ, n. das Zollwesen, Jan. (H.).
  31. mı̑tniški, adj. Maut-: mitniške pristojbine, DZkr.
  32. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
  33. mītra, f. die Bischofsmütze, die Mitra.
  34. mı̑vtra, f. das Wasserschaff, jvzhŠt.; (mevtra, der Eimer, SlGor.- C.); — pogl. meltra.
  35. míža, f. das Zuhalten der Augen, Mik.
  36. mı̑žəc, -žca, m. der Blinzler, Jan.
  37. mižnják, m., Jan., pogl. miznjak 2).
  38. mlàč, mláča, m. 1) kamen za črno moko, C.; na mlač mleti = črno mleti, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) mešanica vsakovrstnega žita, kakor ga mlinar pobira od meljajev, Erj. (Torb.), Kras.
  39. mlȃčəc, -čca, m. das Zartried (isolepis), Medv. (Rok.).
  40. mláčev, adj. mlačev kruh = črn kruh od mešane moke, schwarzes Brot, V.-Cig., C., Kras, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. mlač 2).
  41. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
  42. 2. mláčiti, -im, vb. impf. mlake delati razlivajoč vodo, n. pr. po sobi, C.
  43. 2. mlȃčnat, adj. = mlačev: mlačnato zrnje, Nov.
  44. mlȃčnica, f. das Pfützenwasser, Cig.
  45. mlačnovę̑rstvọ, n. die Laugläubigkeit, Cig., ZgD.
  46. mlȃčva, f. = mlačev, das Dreschen, der Drusch; o mlačvi, zur Dreschzeit.
  47. mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.- Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
  48. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
  49. mládən, -dna, adj. mürbe, weich, Z., Mik.; mladno sadje, Dol.
  50. mladę́nič, m. 1) der Jüngling; — star m., ein alter Junggesell, ein Hagestolz, Jan. (H.); — 2) pl. mladeniči, das Brautpaar, BlKr.; — 3) das Junge: za svoje mladeniče skrbeti, Krelj; — 4) der Neumond, ogr.- C.
  51. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
  52. mladę́nkinja, f. = mladenka 1), vzhŠt.- C.
  53. mladę́nski, adj. jugendlich: mladenske prsi, Levst. (Zb. sp.).
  54. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
  55. mladı̑čək, -čka, m. dem. mladič, das Junge, ogr.- Valj. (Rad), Vrt.; — junges Vögelein, LjZv.
  56. mladíčica, f. dem. mladika, junges Zweiglein.
  57. mladı̑čje, n. coll. junge Zweige.
  58. mladı̑čnat, adj. voll junger Zweige, Mur.
  59. mladíka, f. junger Trieb o. Zweig; divja, nora m., der Wasserast, die Wasserrebe, Cig.
  60. mladı̑kar, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
  61. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
  62. mladíkavina, f. junges Holz, Cig.
  63. mladína, f. coll. 1) die Jugend, die jungen Leute; — 2) die junge Brut o. Zucht, das Jungvieh, Cig., Jan., M.; — 3) neue Feldfrüchte, M.; junger, neuer Wein, C.; — 4) mesečna m., der Neumond, C.
  64. mladı̑nka, f. die Bierwürze, DZ.; — češ.
  65. mladı̑nski, adj. Jugend-, Mur., Cig.; mladinski spisi, LjZv.
  66. mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
  67. mladjè, n. coll. junge Triebe, junger Anwachs, junges Holz.
  68. mladokljùn, -kljúna, adj. jungschnäbelig, Cig., C.; On ob drugi si pomladi Zbere ptiče mladokljune, Preš.
  69. mladokǫ́žən, -žna, adj. von jugendlich zarter Haut, Z., Lašče- Levst. (Zb. sp.).
  70. mladolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. jung: Po svetu šel sem mladolet, Str.; minderjährig, LjZv., Let., SlN.
  71. mladolẹ́tən, -tna, adj. 1) Frühlings-, Mur., Jan.; zdaj vedro, zdaj oblačno, kakor mladoletno nebo, Zv.; — 2) minderjährig, Z.
  72. mladolẹ̑tje, n. der Frühling, Trst. (Let.), Zora.
  73. mladolẹ̑tnica, f. 1) die Minderjährige, Z.; — 2) rumenkasta m., die gelbliche Frühlingsfliege (phryganea flavicornis), Erj. (Ž.).
  74. mladolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, Z., nk.
  75. mladolíčən, -čna, adj. von jugendlichem Antlitz, jung aussehend: lipa ima prav mladolično skorjo, Bes.
  76. mladolìk, -líka, adj. = mladoličen: mladoliki svetniki, Levst. (Zb. sp.).
  77. mladọ̑stən, -tna, adj. Jugend-; jugendlich; bil je jako mladosten, LjZv.
  78. mladováti, -ȗjem, vb. impf. ein Jüngling sein, Zv.
  79. mládovən, -vna, adj. jung, Z.; mladovna krava, eine Kuh, die eben gekalbt hat, Cig., Svet. (Rok.); mladovna krava = krava mladega mleka, Levst. (Rok.).
  80. mladovjè, n. coll. junge Sprossen, junges Holz, Cig., Zora, Notr.; tudi: mladǫ̑vje, Polj.
  81. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
  82. 2. mláj, m. = maj, der Maibaum, Cig., Jan., Dol., Železniki ( Gor.); — leskova šiba, katera se v zemljo vtakne, kadar se "koza bije", Lašče- Levst. (Rok.).
  83. mlája, f. die Zahnwurz (dentaria enneaphyllos), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
  84. 2. mlȃjčək, -čka, m. dem. 2. mlaj; mlajčki, blagoslovljene šibe cvetnonedeljske, katere zapičujejo pred kresnim večerom na njivah, Dol.- Navr. (Let.).
  85. mlȃjəc, -jca, m. der Jüngere im Gegensatze zu den Aelteren, Mur.
  86. mlajína, f. coll. 1) die jungen Leute, die Jugend, Mur., C.; — junge Geschöpfe, C.; — 2) der Schlamm, C.; — 3) das Ungeziefer, ogr.- Valj. (Rad); prim. 1. mlaj 2).
  87. mlajíti, * -im, vb. impf. mit Schlamm überziehen, C.
  88. mláka, f. die Pfütze, die Lache; iz mlake v lužo = aus dem Regen in die Traufe; — eine feuchte Wiese, Rib.- M., Z.; senožet, katero o povodnji voda zalije, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  89. mlákast, adj. pfützicht, Mur., Cig.
  90. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
  91. mlakóta, f. die Pfütze, C.
  92. mlákovica, f. das Pfützenwasser, C.
  93. mlakúža, f. die Pfütze, die Sumpflache.
  94. mlakúžast, adj. sumpfig, pfützicht.
  95. mlakúžən, -žna, adj. Pfützen-, sumpfig.
  96. mlakȗžnat, adj. pfützig, sumpfig.
  97. mlakȗžnica, f. das Pfützenwasser.
  98. mlámol, m. der Abgrund, die Kluft, Z., Mik.; črez le-to vse je mej nami ino vami velik utrjen mlamol, Trub.; = prepad, Dalm.; — ( das Chaos, Jan., Valj. [Rad]).
  99. mlàsk, mláska, m. der Schmatz, Cig., Jan., SlN.
  100. mlaskáč, m. der Schmatzer, Jan.

   28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801 28.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA