z (28.401-28.500)

28401. məžúrkav, adj. blinzelnd, Jan.
28402. mìcən, -cəna, adj. kleinwinzig, Mur., Cig., C., Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik., SlGor.; — miceno, sehr wenig, Cig.; — prim. mičkin.
28403. mìcənək, -nka, adj. kleinwinzig, Mur.
28404. mìckən, -əna, adj. kleinwinzig, Cig., M., Zilj.- Jarn. (Rok.).
28405. 1. míčən, -čna, adj. reizend, interessant, Cig., Jan., C., Mik., nk.
28406. mìčinək, -nka, adj. kleinwinzig, mičinko, ganz wenig, Celjska ok.
28407. míčnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Cig. (T.), M., nk.
28408. mı̑dva, mę̑dvẹ, pron. wir zwei.
28409. míga, f. die Augenwimper, Mur., C., jvzhŠt.
28410. mígalica, f. das Zittergras (briza), Jan. (H.).
28411. mígalọ, n. der Winker ( zaničlj.), Cig.
28412. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
28413. mı̑gəljčək, -čka, m. dem. migljec; — pozlačene ali posrebrene rese na pirhih, Gor.- Levst. (M.).
28414. migetȃłka, f. die Flimmerzelle, das Flimmerhaar, Erj. (Som.).
28415. migetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = megetati; 1) kleine, schnelle Bewegungen machen: z očmi m., mit den Augen blinzeln, zwinkern, Mur., C.; — 2) flimmern: migeta mi pred očmi, Vrt.; — schimmern, Cig.; zvezde migetajo, Let.; nebo migeta od zvezd, C.
28416. miglica, f. = migalica, das Zittergras (briza), Medv. (Rok.).
28417. migljáč, m. die Zitterpappel (populus tremula), Cig.
28418. migljȃnje, n. eine zitternde Bewegung; das Gewimmel; das Gefunkel, das Flimmern.
28419. migljáti, -ȃm, vb. impf. 1) schnell hinundherbewegen: z očmi m., blinzeln, Cig., Mik.; — z repom m., wedeln; — 2) in zitternder Bewegung sein, flimmern, schimmern; pred očmi mi miglja; zvezde migljajo na nebu; — 3) wimmeln.
28420. mı̑gljəc, -əca, m. neka reč, ki miga: = fegec: stroj, podoben klopotcu brez macljekov in blanje, kteri samo migeče (= fegeče), a ne ruži in ne ropoče, Raič ( Let.).
28421. mígniti, mı̑gnem, vb. pf. winken; — Janezu in Jakopu migneta pomagat, Ravn.; — kakor bi mignil, in einem Augenblick; predno mignil bi z očmi, Preš.
28422. mihǫ̑lka, f. neka hruška, ki dozori o sv. Mihelu, Erj. (Torb.).
28423. mı̑k, m. der Reiz, Cig., Jan.; — die Anwandlung, der Trieb, die Lust, Mur., Cig., Jan., C.; mik ga je prijel, Ljub.; m. do nenavadnih jedi, das Verlangen nach ungewöhnlichen Speisen, Mur.; sla in mik po posebnih grižljajih in kapljicah, Ravn.- Valj. (Rad).
28424. míkalica, f. das Zucken, Mur., Cig., C.
28425. mikálọ, n. 1) die Hechelmaschine, Cig. (T.); — 2) das Reizmittel, Jan.
28426. mı̑kanica, f. ein Bund gehechelten Flachses, Z.
28427. mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče- Levst. ( Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.
28428. mı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.- Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.
28429. míkati se, -am se, vb. impf. von sich in der Mehrzahl sprechen, "mi" statt "jaz" sagen, C.
28430. mı̑kavəc, -vca, m. 1) der Zupfer, Mur.; — 2) der Hechler, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 3) der Mühlbeutel, C.
28431. míkavən, -vna, adj. reizend, einnehmend, interessant, Cig., Jan., nk.; mikavna knjiga, Cv.; — govori se tudi: mikáven.
28432. míkavnost, f. der Reiz, die Interessantheit, Jan., Cv., nk.
28433. mìkən, -kəna, adj. = micen, winzig, Kor.- M., Rož.- Kres.
28434. miketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, zerren: neusmiljeno stresati in m. koga, Jurč.
28435. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
28436. mı̑lar, -rja, m. der Seifensieder, Cig., Jan., DZ., nk.
28437. milárnica, f. die Seifensiederei, Cig., Jan., DZ.
28438. milȃrstvọ, n. das Seifensiedergewerbe, Cig. (T.), DZ., nk.
28439. míłčək, -čka, m. dem. milec; der Liebling, das Herzenskind, Cig., Jan., C.
28440. míłəc, -lca, m. der Geliebte, Bes., Zora.
28441. mílen, adj. lieb: ljubica milena, Cig., C., Npes.-K.; Ji Milica prav'jo, Res milena vsa, Vod. (Pes.); — iz hs. (?)
28442. 1. míłən, -łna, adj. = mil: milno vpiti, wehmüthig, kläglich schreien, C.; milno gledati, Z.; lieb: dete milno, Danj. (Posv. p.); milni Bog, kajk.- Vest.
28443. milīcija, f. die Miliz, Cig. (T.).
28444. milijǫ̑novka, f. der Millioner (Zahlzeichen), Cig.
28445. míliti se, -im se, vb. impf. 1) dauern, leid sein: on se mi mili, er dauert mich, ta reč se mi mili, um diese Sache ist mir leid, Mur., Cig., C., M.; Men' se že žolnirje milijo, Npes.-Vraz; tudi: mili se mi koga, česa, Jan.; — 2) schmeicheln, Habd.- Mik., V.-Cig., Jan.; m. se komu, LjZv.; kokoš se mili (z glasom), Dol.
28446. miljarína, f. = miljnina, DZ., SlN., Zv.
28447. miljáriti, -ȃrim, vb. impf. bemitleiden, ZgD.
28448. míljenčək, -čka, m. dem. miljenec; der Liebling, das Herzenskind, Cig.
28449. mı̑ljnik, m. der Meilenzeiger, Jan., Cig. (T.), C., Nov.
28450. 1. milka, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
28451. 2. mı̑łka, f. feiner Flusssand: milko rabijo zidarji, Ljub.
28452. mı̑łnica, f. 1) das Seifenwasser, Cig., Jan., C., DZ.; — 2) das Seifenkraut (saponaria), Cig., C., Tuš. (B.).
28453. mílọ, n. das Waschmittel: die Seife, Mur., V.-Cig., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
28454. milosŕčən, -čna, adj. mildherzig, barmherzig.
28455. milosȓčnica, f. die Barmherzige; — die barmherzige Schwester, Cig., Jan.
28456. milosȓčnik, m. der Barmherzige; — der barmherzige Bruder, Cig., Jan., SlN.
28457. milosŕčnost, f. die Mildherzigkeit.
28458. milosȓdje, n. = milosrčnost, Jan., M., Zora; — hs.
28459. mílost, f. 1) die Gnade; božja m., die Gnade Gottes; milosti prositi, um Gnade bitten; milost storiti komu, jemandem Gnade erweisen, Kast.- Levst. (Rok.); ena milost če pride, dve pa, če ne pride, jvzhŠt.; — Vaša milost! Euer Gnaden! Cig., nk.; — 2) božja m., das Gnadenkraut (gratiola officinalis), Cig.; — zel božje milosti, das Robertskraut (geranium Robertianum), C.; — moška m., die Feldmannstreu (eryngium), Cig.
28460. mílostən, -tna, adj. gnädig, barmherzig; — milostna gospa! gnädige Frau! nk.
28461. milostínja, f. das Almosen, Mur., Cig., Jan., Mik.; v pušico milostinjo dajati, Zv.
28462. milostíti, -ím, vb. impf. begnadigen, Jan.; m. upornike, Zv.; kaznovati in m., Zv.
28463. milostìv, -íva, adj. = milostljiv, gnädig, gnadenvoll, barmherzig, Mur., Cig., Jan., Trub. (Post.), Schönl., Kast., nk.; pogleda ga s svojimi milostivimi očmi, Jsvkr.
28464. milostívost, f. die Barmherzigkeit, die Gnade, M.
28465. milostljìv, -íva, adj. gnädig, barmherzig; bodi nam milostljiv! milostljivi gospod! gnädiger Herr! — tudi: mílostljiv.
28466. milostljívost, f. die Barmherzigkeit.
28467. mílostnost, f. die Barmherzigkeit, Mur., Cig.
28468. mílošča, f. = milost, Habd.- Mik., C. ( Vest.), vzhŠt.- C., ogr.- C., Let.
28469. milóta, f. die Anmuth, Cig. (T.), Jan., Šol., Z., nk.; milota jih je gledati, es ist eine Wonne, sie anzuschauen, Prip.- Mik.
28470. milótən, -tna, adj. anmuthig, nk.; — mild, ZgD.
28471. milotı̑nka, f. = elegija, Nov., Zora, Let.
28472. milótnost, f. der Liebreiz, Cig. (T.), nk.
28473. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
28474. milovánka, f. die Bedauerte, ZgD.
28475. milovȃvka, f. die Bemitleiderin, Z.
28476. milovídən, -dna, adj. lieblich anzusehen, graziös, Cig. (T.); srebro je milovidno belo, demant je miloviden, Erj. (Min.).
28477. mı̑mọ, * I. adv. vorüber, vorbei; m. iti, vorüber gehen; — II. praep. c. gen. 1) an — vorbei; mimo česa, koga iti; — 2) außer; vsi mimo tebe; mimo tega, außerdem, überdies; — 3) im Vergleich zu: on ni tacega trpljenja mimo druzih zaslužil, Dalm.; (za komparativom) als: moja hiša je lepša mimo tvoje; mimo vseh kupcev, vor allen Käufern, Rec.
28478. mı̑mod, adv. = mimo, vorüber: šel je mimod, C., vzhŠt.
28479. mimohòd, -hǫ́da, m. der Vorübergang, Mur., Cig., DZ.
28480. mimolèt, -lę́ta, m. der Durchstrich (der Zugvögel), Cig.
28481. mincən, -cəna, adj. = micen, winzig, Mik., Npes.-Vraz, Št.- Trst. (Let.), Nov.
28482. mineralogı̑ja, f. rudninoznanstvo, die Mineralogie.
28483. minẹ́vati, -am, vb. impf. schwinden, vergehen, Jan., nk.; tedni so minevali, kakor ure, Erj. (Izb. sp.).
28484. mínica, f. zlata m., der Rosen- oder Goldkäfer (cetonia aurata), Jan., Erj. (Ž.); — 2) die Buschwindblume, weißes Waldhähnchen (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.).
28485. minimālən, -lna, adj. najmanjši, Minimal-, DZ.
28486. minīstər, -tra, m. eden izmed najvišjih uradnikov, vladarskih svetovalcev, der Minister.
28487. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
28488. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
28489. minuēnd, m. zmanjševanec, der Minuend.
28490. minūtnik, m. der Minutenzeiger, Cig. (T.); — rus.
28491. 1. mı̑r, mı̑ra, mirȗ, m. der Friede; nima mira, er kann nicht zur Ruhe kommen; nimam mira pred njim, er gibt mir keine Ruhe; plačaj, pa bo mir; v hiši sem jaz gospodar, pa mir besedi! und hiemit Punctum! na miru, pri miru pustiti, jemanden in Ruhe lassen; z mirom, ruhig, Dict., Dalm., Gor.; stojte z mirom! Trub.; z mirom pustiti, in der Ruhe lassen, Meg., Trub., Jsvkr., Preš.; ( prim. nem. jemanden "zufrieden" lassen); m. storiti, Frieden schließen: mir sta med sabo storila, Dalm.; s čistega mira, ohne Veranlassung, ohne Ursache, BlKr.; — mír, Valj. (Rad).
28492. 2. mı̑r, m. 1) die Mauer, Guts., Jan., Poh., Rož.- Kres, Bolc- Erj. (Torb.); bes. die Mauer ohne Mörtel, z. B. zur Einfriedung, Rez., Goriš.- C.; — pl. mirovi, das Gemäuer, C.
28493. mirálica, f. eine Art Kreuzdorn (rhamnus rupestris), Vodice ( Ist.)- Erj. (Torb.).
28494. mirár, -rja, m. der Maurer, Zilj.- C.
28495. miríšče, n. das Gemäuer, die Ruinen, Jan., Kras- Erj. (Torb.); zelišča, ki rastejo na miriščih, Vrtov. (Km. k.).
28496. 2. míriti, -im, vb. impf. = zidati, Guts., Jan., Rez.- C.
28497. mírnast, adj. = mirnat: Voda teče, da vse cinglja, Izpod ogla mirnastega, Npes.-Schein.
28498. mı̑rnat, adj. gemauert, C.; mirnata miza, Kor.- C.; mirnata kajža, Npes.-Schein.
28499. mı̑rnik, m. neki siv in črn ptiček, ki se gnezdi v mire, morebiti: der Steinschmätzer (saxicola oenanthe), Bolc- Erj. (Torb.); — die Assel, Guts.
28500. mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).

   27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701 28.801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani