Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.301-28.400)

mẹstodȓžəc, -žca, m. namestnik, der Statthalter, Cig. (T.), DZ.; (po stsl., češ.).
mẹ̑stoma, adv. stellenweise, Jan., DZ., nk.
mę̑stva, f. der Schnürschuh, Jan., BlKr.; mestve, die Schnürschuhe, die Bundschuhe der Männer aus Leder, Habd.- Mik., BlKr.; m. na zaplete, Mik. (Et.).
mę̑stvica, f. dem. mestva; mestvice, črevlji za dečke, BlKr.
1. mẹ́ša, f. das Gemisch, Z.; — eine Mischspeise (zelje ali repa, namešana s fižolom ali z lečo ali z ječmenom), Z., Dol., Ljub.
2. mę́ša, f. = maša, vzhŠt.
mẹšȃłnica, f. die Rührvorrichtung, DZ.; die Rührkelle, Cig., C.
mẹšȃłnik, m. das Rührholz, V.-Cig., C.
mẹšálọ, n. 1) das Mengzeug, Cig.; — 2) der Menger ( zaničlj.), Cig.
mẹ́šanəc, -nca, m. 1) der Mischling ( geogr.), Cig. (T.), Jes.; zamorci in mešanci, Cv.; — der Bastard ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Compostdünger, Nov.- C.; — 3) = mešani vlak, der gemischte Eisenbahnzug, nk.
mẹšanína, f. das Gemisch, die Mischung, Cig., Jan., DZ.
mẹ́šanje, n. 1) das Mischen; m. kapljevin, die Mischung der Flüssigkeiten, Sen. (Fiz.); — das Rühren; — 2) das Gewirre: m. oblakov, Glas.; — die Verwirrung, Cig.
mẹšáriti, -ȃrim, vb. impf. mischen ( zaničlj.), mischeln, Cig.
mẹ́šati, -am, vb. impf. 1) mischen; svojo pijačo s solzami m., Trav.; — durcheinander rühren; žgance m., den Sterz mischen; malto (mort) m., den Mörtel mischen; — verwirren, eine Verwirrung anrichten; kaj tu mešaš? — 2) m. se v kaj, sich in etwas mischen; — 3) pamet se mu meša, meša se mu, er ist irrsinnig; ali se ti meša? bist du von Sinnen?
meščák, m. neki oreh, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.); — prim. mehek.
mẹščȃnstvọ, n. 1) die Bürgerschaft einer Stadt, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) das Bürgerrecht einer Stadt, Cig., Jan., C., DZkr., nk.
mešę́titi, -ę̑tim, vb. impf. Mäkler sein, mäkeln, unterhandeln, Cig., Dol.; kupcem m., LjZv.
mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
mešetúlja, f. die Unterhändlerin ( zaničlj.), V.-Cig., Zora, Dol.; — die Kupplerin, Zora.
mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
mẹšìč, -íča, m. dem. meh; 1) kleiner Schlauch, Dict., Z.; — der Beutel, Jan., Šol.; — 2) der Handblasebalg, Cig.; — 3) žabični m., die Bombette in der Orgel, Cig.; — 4) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; črvi se spredajo v mešiče, die Würmer verpuppen sich, Z.; — der Cocon, Jan.; — 5) der Fruchtbalg, Cig.; — die Weinbeerhülse, Jan.; — die Samenkapsel, Cig., Jan., C.; — 6) der Knörich (scleranthus annuus), Josch.
mẹšı̑čək, * -čka, m. dem. mešič; 1) das Bälglein, M.; — lasni m., der Haarbalg, Erj. (Som.); — kleiner Schlauch, Mur.; mezgovni m., der Lymphschlauch, Erj. (Som.); solzni m., der Thränensack, Cig.; — das Beutelchen, Jan.; — 2) die Insectenpuppe, Cig., Jan.; — 3) klični m., das Steinbläschen, Tuš. (B.).
mẹšı̑čevje, n. coll. 1) die Raupennester, M.; — 2) = mešičina, Z.
mẹšíčina, f. die Pimpernuss (staphylea pinnata), Z., Medv. (Rok.).
mẹšı̑čje, n. coll. 1) die Blütenstaubgefäße, Mur., Cig.; — 2) = mešičina, die Pimpernuss, Z.
mẹ̑ški, adj. Stadt-, städtisch, Mur., Cig., Jan., Met.; malo belega meškega kolača založiti, Bes.; meški senjem, Z.
mẹšníca, f. die Sackpfeife, der Dudelsack, Meg., Jan., C.; tudi pl. mešnice: kmetič, ki zna na mešnice piskati, Trub.
mę̑šnik, m. = mašnik, vzhŠt.
mę̑šta, f. das Gemisch, M.; eine aus allerlei Ueberresten gemischte Speise, Levst. (Rok.); — die Maische, Cig.; — das Mus, Guts.; — der Sterz, Kor.- Jarn. (Rok.), Jan., M.; sirkova m., Npes.-Schein.; — die Polenta, Jan.; — der Kalkmörtel, M.; — prim. it. mestare, rühren, mischen, C.
mę́štər, -tra, m. = mojster, vzhŠt.
mèt, mę́ta, m. 1) der Wurf, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); priti komu na met, in den Wurf kommen, Cig., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.), Vrt.; — na m. priti, aufs Tapet kommen, Levst. (Zb. sp.); — 2) das Ringen, die Rauferei, C., Z.; iti na met, Z.; — 3) die Gattung, die Art, C.; dobrega meta = dobrega plemena, C.
2. met, f. die Stange, C.; der Pfosten, die Säule, C.; (mə̀t, -ı̑), eine dicke Holzstange, Štrek.; — prim. mot f.
1. mę́ta, f. kar se enkrat vrže perotnini (?): ena meta ječmena, graha, pšenice, Vod. (Izb. sp.).
2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
1. metáłən, -łna, adj. Wurf-: metȃłnọ kopje, der Wurfspieß, Cig.; metalna mreža, das Wurfnetz, V.-Cig.
metálica, f. der Fuchsschwanz (alopecurus sp.), Volče- Erj. (Torb.).
metalíšče, n. der Ringplatz, Cig., Jap.- C.
metalurgı̑ja, f. nauk o napravljanju kovin iz rud, die Metallurgie, Cig. (T.).
métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
métavica, f. 1) = metelica, das Schneegestöber, Jan.; ko po zimi metavice nastopijo, burja sneg odnese, SlN.; — 2) die Brechsucht, C.
metelíca, f. = 1. metavica, das Schneegestöber, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Bes.- C.; — hs., češ.
meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
metę̑ljka, f. der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., Jan., C., Tuš. (R.).
mę́tən, -tna, adj. Wurf-: mę̑tna brzina, die Wurfgeschwindigkeit, Cig. (T.).
metę̑n, m. nekak plašč, Danj. (Posv. p.), vzhŠt.; — prim. menten.
mę́tenəc, -nca, m. die Butter, Slom.- C., Zilj.- C. (medenec, Cig.).
meteōr, m. izpodnebna prikazen, das Meteor.
meteorolīt, m. izpodnebnik, der Meteorolith.
metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
2. mę̑tež, m. 1) die Verwirrung, das Gewirre, V.-Cig., Jan., C.; das Gewühl, Šol.; bojni m., nk.; — der Tumult, die Meuterei (po stsl., rus.), Cig., C., DZ.; — 2) die Unpässlichkeit, der Katzenjammer, Z., Dol.; — 3) der Oelsatz, Cig.
mę́ti, mánem, vb. impf. 1) reiben; roke, oči m.; — m. se, sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; z rokami proso m., Gor., Št.; (z nogami) m. proso, die Hirse austreten; — z valjarjem m., auswalzen, Cig.; — 2) mit kleinen Schritten gehen, Cig., SlGor.- C.; — 3) saumselig sein, zaudern, Zilj.- Jarn. (Rok.).
mę̑tica, f. dem. meta, die Minze, Habd.- Mik., Mur.; drobna m. = drobna meta, die Poleiminze (mentha pulegium), C.; — božja m., die Stabwurz (artemisia abrotanum), C.
metílọ, n. 1) der Rührstößel, Mur., Jan.; — 2) das Einstreumehl des Schweinefutters, Poh., vzhŠt.- C.
métla, f. 1) der Besen; iz brezja metle vezati; — der Schweif eines Kometen, Cig., Jan.; — hudičeva m., die Windsbraut, Cig.; — 2) ein unbeständiger Mensch, Cig.; — 3) der Gänsefuß (chenopodium album), Jan., Tuš. (R.).
metlárčək, -čka, m. dem. metlar, Cig.; bos m., Levst. (Zb. sp.).
metlíčən, -čna, adj. 1) zu einem kleinen Besen gehörig; — 2) Beifuß-, Cig.
metlı̑čje, n. coll. 1) das Besenreis, Cig., Jan.; metličja (= brezovih vej) narezati, Jurč.; — 2) eine Art Flockenblume (centaurea jacea), Štrek.
metlíka, f. der Beifuß (artemisia vulgaris), Mur., Cig.; — tudi: das Besenkraut (artemisia campestris), Cig.; divja ali mala m., das Leinkraut (linaria), vzhŠt.- C.
metlíkovina, f. coll. der Beifuß (artemisia vulg.), Z., M.; — das Besenkraut (artemisia campestris), Dict., Cig.
metljȃj, m. ein Geschwür, Cig., Lašče- Levst. (Rok.), Polj.; — der Fingerwurm, Notr.; metljaji so neki mozolji, ki se človeku na nogah po mečah delajo, Ig (Dol.); nav. pl. metljaji, die Egelkrankheit der Schafe, Cig., Jan., Notr., BlKr.; metljaji v jetrih, Strp.
metljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sich drehen, Dol.; — 2) eine Sache sophistisch verdrehen, Svet. (Rok.); — 3) = gobezdati, čvekati, wirres Zeug schwätzen, Dol.
metljàv, -áva, adj. mit der Egelkrankheit behaftet, Jan., Lašče- Erj. (Torb.); metljavih ovac ozdravljanje, Levst. (Zb. sp.); metljava jetra, Gor.; — verwirrt, nicht recht bei Sinnen, Dol.; ne bodimo metljavi! DSv.
metōpa, f. das Zwischenfeld am dorischen Fries, die Metope ( arch.), Cig. (T.).
1. mētrika, f. nauk o ritmu (o verzih), die Metrik.
2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
mētrovnik, m. der Meterstab, DZ.
metúda, f. die Buttermilch, die Rührmilch, Zilj.- Jarn. (Rok.), Jan., Rožna dol. ( Kor.)- Mik., Bolc- Erj. (Torb.); (matuda, Guts., M.); — prim. 3. mesti in it.-ben. battuda, furl. batùde (v istem pomenu), Štrek. (Arch.).
metúlj, m. 1) der Schmetterling; — flatterhafter Mensch: visokorojen metulj brez imenja, Jurč.; — 2) pl. metulji, = metljaji, die Egelkrankheit, Cig., BlKr.; — metùlj, -úlja, Valj. (Rad).
metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
mevljáti, -ȃm, vb. impf. z ustnicami gibati, kakor bi žvečil, BlKr.
mę̑vlje, -vəlj, f. pl. die Madenwürmer, Z.; die Wurmkolik der Pferde, Dol.- Cig.; konja so mevlje napele, das Pferd hat die Wurmkolik, Z.
mę̑vža, f. ein feiger, zaghafter, wehleidiger Mensch; — ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — ein unreifes Geschöpf, C.
mę̑vžast, adj. feige, zaghaft, unmännlich; wehleidig, Cig.
məžálọ, n. der Blinzler ( zaničlj.), Cig.
mẹ̑ždžəc, -əca, m. ein Stock zum Zerquetschen von Trauben, Dol.- Mik.; — prim. mezga.
mę́žəlj, -žlja, (-žəljna), m. 1) der Prügel, Cig.; ni ga bil navajen drugače učiti, kakor le s palico ali s kakim mežljem, Bes.; — ein Stück Reif, das zwischen einen zu lockeren Reif geschlagen wird, der Philister, V.-Cig.; — 2) der Knoten ( z. B. an einer Wiede), Tolm., Cerkljansko- Štrek. (Let.); der Knoten am Faden, die Verwickelung im Garn, Cig.; — prim. nem. Miesel, kleine Holzstücke, Abfälle bei den Böttchern, kor.-nem. mus'l, ein Holzscheit, C. (?)
məžeráti, -ȃm, vb. impf. 1) blinzeln, C.; — 2) m. se, glimmen: oglje se mežera, Železniki ( Gor.).
mẹžę́vən, -vna, adj. = muževen, saftend (von Bäumen), Cig., Jan.; — prim. mezga.
məžgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. blinzeln, Guts., Mur., Cig., Jan., C., Mik.
məžíkanje, n. das Blinzeln; das Augenspiel, Jan.
məžíkati, -am, vb. impf. blinzeln; winken, SlN.- C.
məžíkav, adj. blinzelnd, Jan.
məžíkavəc, -vca, m. der Blinzler, Jan., Bes.
məžíkniti, -ı̑knem, vb. pf. blinzelnd blicken, Jan. (H.).
mẹ́žiti, * -im, vb. impf. 1) zur Zeit des Saftganges die Rinde von einem Zweig, Ast so ablösen, dass sie ganz bleibt, BlKr.- Mik.; — 2) Weiches niedertreten (Gras u. dgl.), SlGor.- C.; austreten: m. zelje v kadi, m. proso, Rogatec- C.; — 3) m. se, Saft bekommen, saften, Cig., Jan.; drevje se meži, Cig.
məžkáti, -ȃm, vb. impf. = mežikati, blinzeln, Cig., C.
mə̀žkniti, -nem, vb. pf. blinzelnd blicken, SlN.- C.
məžkováti, -ȗjem, vb. impf. blinzeln, C.
məžkráti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, Bes.; — einen zitternden Schein von sich geben, flimmern: sveče so mežkrale, Bes.
mežljanína, f. verworrene Fäden, Cig.; verfilztes Zeug, Cig.; — prim. meželj 2).
2. məžljáti, -ȃm, vb. impf. blinzeln, C.
məžljı̑vəc, -vca, m. der Blinzler, C.
mę́žnar, -rja, m. = cerkovnik, der Messner; — iz nem.
mežnáriti, -ȃrim, vb. impf. za cerkovnika biti.
məžǫ̑čnik, m. der Blinzler, C.
məžočnják, m. der Blinzler, C.
məžȗra, f. češpljevec, kuhane češplje z narezanim kruhom, Kr.- Valj. (Rad).
məžúrati se, -am se, vb. impf. zusammenschrumpfen, runzelig werden, Cig.
məžúrkanje, n. das Blinzeln, Jan.
məžúrkati, -am, vb. impf. blinzeln, Cig., Jan., C.

27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401 28.501 28.601 28.701

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA