Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (28.001-28.100)

mečevȃnje, n. das Fechten, Jan., DZ.
mečı̑čək, -čka, m. der Rohrkolben (typha latifolia), Z., Medv. (Rok.), Dol.; mečiček rabi se posušen v ovijanje čepov in veh, tudi v pletenje "cekrčkov", Dol.; prim. rogoz; — = trst, Cig., Tuš. (R.).
mečíłən, -łna, adj. erweichend, Mur., Cig.; mečı̑łnọ zdravilo, Cig.; — abführend, purgierend, Cig., Jan.
mečílọ, n. 1) das Erweichungsmittel, Cig., Jan.; — das Abführmittel, Cig., Jan.; — 2) die Mauke: sadje v mečilo dejati, das Obst in die Mauke (zum Abliegen) legen, Cig.; — prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
mečíti, -ím, vb. impf. weich, mürbe machen, aufweichen; v vodi m., im Wasser beizen, Cig.; — sadje m., das Obst abliegen lassen, Cig., Jan.; — abführen, Cig., Jan.; — zu erweichen, zu rühren suchen, Cig.; srce, človeka m., Cig.; nachgiebig zu machen suchen: že zdaj se meči prihodnji občni zbor, Levst. (Zb. sp.); — m. se, weich, mürbe werden, aufweichen, Cig., Jan.; abliegen (vom Obst), Cig., Jan.; — srce se mi je žalosti mečilo, Levst. (Zb. sp.).
mę̑čka, f. das zum Einrühren gebrauchte Mehl, Mur.; — prim. podmetati.
məčkáłen, -łna, adj. zum Quetschen dienend, Quetsch-, Cig.; mečkȃłna priprava, die Quetschvorrichtung, Cig.
məčkálọ, n. 1) die Quetschmaschine, das Quetschwerkzeug, Cig., M.; grozdno m., Nov.; — 2) der Säumige, der Zögerer, Cig.
məčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) quetschen, zusammendrücken, weichdrücken; grozdje m., knittern, knüllen; papir, obleko m.; — 2) langsam arbeiten, säumig sein; vedno le mečka, pa nikoli nič ne izgotovi.
məčkàv, -áva, adj. säumig, zauderhaft, Cig., Jan., M.
mẹ̑d, -ı̑, f. das Erz, das Metall, bes. das Kupfer oder eine Legierung desselben, Mur., Jan., Cig. (T.), C., Mik., ogr., kajk.- Valj. (Rad); baker ali med, Erj. (Min.); rumena, žolta m., das Messing, Cig., C., Erj. (Min.), Levst. (Nauk); rdeča m., das Tomback, Jan. (H.); — med, das Messing, Mur., Cig., Jan., nk.
1. mẹ̑d, m. = med f., ogr.- Mik.; sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz; med z drugo medino premešan (se na zlivanje zvonov, žlic i. t. d. rabi), ogr.- Valj. (Rad).
2. mę̑d, mę̑da, medȗ, m. der Honig; satovni m., = m. v satovju, der Honigseim, Cig., C.; divji m., der Waldhonig, Cig.; der Lufthonig, der Honigthau, V.-Cig.; kosmati m., der Rauh- oder Tonnenhonig, V.-Cig.; cukrasti m., der Zuckerhonig, Cig.; steklenasti m., der Glashonig, Cig.; — kako reč za med jesti, etwas gerne essen, Rib.- M.; za med kaj vzeti, etwas gerne annehmen, Z.; brez potu ni medu, Npreg.- Cig.; govori, kakor bi med lizal, er ist von süßen Worten, Met.; na jeziku med, na srcu led, Npreg.- Zv.; — mačkin m. = smola, das Harz, Meg.
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
medālja, f. svetinja, kolajna, die Denkmünze, die Medaille, Cig. (T.), nk.
2. medár, -rja, m. 1) = čebelar, der Honigbauer; der Honighändler; — 2) = medičar, der Methbrauer, der Lebzelter, Mur., Jan.
medarína, f. der Honigzins, Jan. (H.).
medárski, adj. zum Honighandel gehörig.
1. mẹ̑dast, adj. messinggelb, Z.
medčȃsje, n. die Zwischenzeit, Cig., Jan., DZ.
medčeljústən, -tna, adj. zwischen den Kiefern gelegen: medčeljȗstna žleza, die Rotzdrüse, Nov.; = medčeljustna grča, Cig.
meddežę́łən, -łna, adj. 1) zwischen den Ländern bestehend: meddežę̑łna carina, der Zwischenzoll, Cig. (T.); — 2) = notranji, medzemen, sredozemski, Binnen-, Cig., Jan.
meddȗrje, n. der Raum zwischen zwei Thüren, Jan., (meddverje) Cig.
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.- Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
1. mẹ́den, -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.- Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.- Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče- Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.- Mur.).
medenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) honicht werden, Honig bekommen: jelka medeni: zdaj bodo že lahko nabirale čebele, Polj.; — 2) mürbe werden, Cig.
1. mẹ̑denica, f. 1) die Stecknadel, Gor.- Mik., KrGora- DSv., Banjščice- Erj. (Torb.); z medenico pripeti "pušelc" na klobuk, Npes. ( Kor.)- Kres; — 2) das Becken, das Waschbecken, Meg., Habd., Mur., Cig., Jan., Boh., Dalm., Trub., Jap. (Sv. p.), Vod. (Bab.), DZ.; m. mrzle vode, Mik.; — das Becken ( zool.), Cig. (T.), Erj. (Som.); tudi medeníca, Jarn., Valj. (Rad).
mẹ̑deničən, -čna, adj. Becken-, Cig.; medenični vezek, das Beckenband ( zool.), Cig.; medenični vpletek, das Beckengeflecht, Cig.
medeník, m. 1) der Honigapfel, Cig.; — 2) das Honigbrot, Z.
2. medenína, f. der Honigzucker, Cig.
2. medenják, m. 1) das Honigfass, C.; — 2) das Honigbrot, Valj. (Rad); der Honigkuchen, Z.
mę́derež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
mę́dernja, f. ograda, v kateri so ovce ali koze zaprte, Drežnica- Erj. (Torb.); — prim. medrija.
medgọ̑rəc, -rca, m. der zwischen den Bergen wohnt, Z.
medgọ̑rje, n. ein Ort zwischen den Bergen, Mur., Cig., Valj. (Rad).
medgọ̑rka, f. die zwischen den Bergen wohnt, Z.
medíca, f. der Meth, der Honigtrank; brezova m., der Birkenmeth, Cig., Jan.
medicīna, f. zdravilo, zdravništvo, die Medicin.
medı̑čar, -rja, m. 1) der Methsieder; der Lebzelter; — 2) medičarji ( zool.), die Immen, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
medígra, f. = vmesna igra, das Zwischenspiel, das Interludium, das Intermezzo, Mur., Cig., Jan., Zora.
mẹdína, f. das Erz, das Metall, ogr.- C.; — pl. medine, das Bergwerk, ogr.- C.
2. mẹ́diti, -im, vb. impf. mit Erz belegen, beerzen, Cig.; (sabljica, z žoltim medom medena, Npes.-Vraz).
medı̑vọ, n. der Lebzelten, der Honigkuchen, C.
medklǫ̑pje, n. der Raum zwischen zwei Bänken, Mur., C.
médlək, -ləka, m. medel človek, vzhŠt.
mədlę̑n, adj. schwach, ogr.- C.; — trübe, Z.; medleno vreme, trübes Wetter, Z.
mədlẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) sich abhärmen, siechen, Cig.; — schmachten, Cig., Jan.; od lakote in žeje m., vor Hunger und Durst schmachten, Cig.; od ljubezni, od žalosti m., Škrinj.- Valj. (Rad); m. po kom, čem, nach jemand schmachten, sich heftig sehnen, Cig. (T.), Savinska dol.; — 2) medli mi, es ist mir übel, Cig., M.; — 3) magern, abmagern, Jarn., Cig., Jan., M., Gor.; vaša živina vsak dan huje medli, Z.; — 4) sich matt, schwach zeigen; drevje medli (kadar jeseni neha rasti), Pirc; luč medli, das Licht brennt schwach, Z.; schwach scheinen: solnce je medlelo na zapadu, Erj. (Izb. sp.); schwach glänzen: ljuba materska ljubezen jim iz očesa medli, Ravn.
mədlíti, -ím, vb. impf. 1) matt machen, schwächen: m. koga, SlGor.- C.; Uebelkeiten, Unwohlsein verursachen, SlGor.- C.; medli me, es wird mir unwohl, Mur.; — zlato m., das Gold glanzlos machen, Št.- Cig.; — 2) m. se, abmagern, Vrtov. (Km. k.).
mədlìv, -íva, adj. hager, schwindsüchtig, Z.
mədlívost, f. der Zustand der Kräfteabnahme: m. drevja (kadar neha rasti), Pirc.
mədlúh, m. 1) der Schwächling, C., Z.; — 2) ein abgemagerter Mensch, Jarn.- Jan.
medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
medmę̑tək, -tka, m. der Zwischensatz, die Zwischenrede, SlGosp.- C.
mednȃməc, -mca, m. der Zeitgenosse: mednamci in zanamci, Levst. (Zb. sp.).
1. mẹ̑dnica, f. medna ruda, das Kupfererz, Cig.
mednı̑čnik, m. neka vrsta zgodnjih jabolk, C.
2. mednína, f. der Honigzins, Cig.
mẹdnı̑nar, -rja, m. kdor mednino izdeluje ali z njo trži, Cig.
medọ́čən, -čna, adj. zwischen den Augen befindlich, Mur.
medọ̑čje, n. der Raum zwischen den Augen, Mur., Cig., Danj.- Mik.
medometȃłnica, f. die Honig-Schleudermaschine: polno satovje je treba izprazniti po medometalnicah, Nov.
medopèk, -pę́ka, m. der Lebkuchenbäcker, der Lebzelter, Mur., Zora.
mẹdopìs, -písa, m. = medorez, Cig. (T.).
mẹdorı̑səc, -sca, m. der Kupferzeichner. Jan.
medorǫ́dən, -dna, adj. Honig erzeugend, Cig.
mę́dovčən, -čna, adj. medovčne češplje, neke rane, debele in prav sladke češplje, Z., Ig (Dol.), Notr.; medovčni oves, frühzeitiger Hafer, Z., Gor.
medovje, n. die Mistel (viscum), Rez.- C., Z.
1. mẹ̑dovka, f. das Kupfererz, der Cuprit, Cig. (T.).
medpalȗbje, n. das Zwischendeck, Cig. (T.).
medplę́čən, -čna, adj. zwischen den Schultern befindlich, Mur.
medplę̑čje, n. der Körpertheil zwischen den Schultern, Danj.- Jarn., Mur., Cig., Met.
medpǫ̑tək, -tka, m. medpotki, die Zwischenrasen, die Rasenflächen zwischen neben einander befindlichen Wegen, Nov.
medpǫ̑tje, n. die Fläche zwischen zwei Wegen, Jan. (Slovn.).
medpȓstje, n. die Spalte zwischen zwei Fingern, Cig.
mę̑dra, f. = mezdra, das Häutchen, ogr.- Mik.
medrę̑brje, n. die Gegend zwischen den Rippen, Cig.
medrę́brn, adj. zwischen den Rippen befindlich, Cig.
medrẹ̑čje, n. das Gebiet zwischen zwei Flüssen, das Flussbinnenland, Cig. (T.), Zora.
medrę̑dje, n. prazni prostor za koscem, der Jahn, Cig.
medsebǫ̑jən, -jna, adj. = vzajemen, wechselseitig, gegenseitig, Jan., nk.; — medsebojna vojska, der Bürgerkrieg, Cig., Jan.
medstȃničən, -čna, adj. zwischen den Zellen befindlich, Intercellular-, Cig. (T.); medstanični prohodi, die Intercellulargänge, die Zwischengänge, medstanična tvarina, die Intercellularsubstanz, Cig. (T.), Tuš. (B.).
medstȃvək, -vka, m. der Zwischensatz, die Parenthese, Cig., Jan., C.
medsvẹ́tən, -tna, adj. kdor med svetom živi: medsvẹ̑tnọ duhovstvo, ZgD.
medȗrje, n. die Zwischenstunde, Jan. (H.).
médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
medvę̑dar, -rja, m. 1) der Bärentreiber, Cig., Jan., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Bärenjäger, LjZv.; — 3) der Bärenbeißer (lovski pes), Cig.
medvẹ̑dče, -eta, n. junger Bär; Prišel je medved z medvedčeti, Npes.-K.
medvẹ́dič, m. 1) junger Bär, Z.; — 2) die Bärenmotte (phalaena bombyx), Cig.
medvẹ́dina, f. das Bärenfleisch, Cig., Jan.; — die Bärenhaut, Cig., Zora.
medvẹdovnják, m. der Bärenzwinger, SlN.- C.
medvę̑rski, adj. interconfessionell, Nov.; medverska postava, interconfessionelles Gesetz, SlN.- C.
medvladár, -rja, m. začasni vladar, der Zwischenregent, Jan. (H.).
medvlȃdje, n. das Zwischenreich, das Interregnum, Cig., Jan., nk.
medvọ́dən, -dna, adj. zwischen den Wässern befindlich, Mur.
medvŕstən, -tna, adj. zwischen den Zeilen befindlich, interlinear: medvȓstna prestava, Jan.
məgətáti, -tȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. 1) flimmern, C., ("magačem") Dalm.; — 2) blinzeln, Jan., C.
məgətȃvəc, -vca, m. der Blinzler, C.
məglà, -è, (-ę̑), f. der Nebel; gosta m., dichter Nebel; megla je, stoji, es nebelt; mokra m., das Nebelreißen, Cig.; tenka m., der Nebeldunst, Cig.; — m. se mi dela pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.; — die Wolke, Jan., Št.; megli zvoniti = hudi uri zvoniti, Zv.; vleče se kakor megla brez vetra, er geht sehr langsam einher; zelena m., neka ujma, LjZv.; — mégla, Št.
meglę̑nščak, m. der Salamander, C., Zora; (pravijo, da iz megel pade, C.).
məglíti, -ím, vb. impf. einen Nebel um sich verbreiten ( z. B. durch Tabakdampf), Mur.; — megli se, es nebelt, Mur., Cig., Jan.; — megli se = oblačí se: črno se megli, Danj. (Posv. p.); — megli se mi pred očmi, es ist mir wie ein Nebel vor den Augen, Cig.

27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201 28.301 28.401

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA