Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (27.801-27.900)

  1. malọ̑st, f. 1) die Kleinheit; die Unbedeutendheit, C.; ne zaničuj nikogar po zunanji malosti, Ravn.- Valj. (Rad); — moja m., meine Wenigkeit, Cig.; — 2) die Kleinigkeit, Cig., Bes.; kako m. komu podariti, Let.
  2. malóta, f. 1) die Kleinigkeit, die Lappalie, Jan., M.; die Bagatelle, geringfügige Rechtssache: pravda za maloto, DZ.; — 2) die Wenigkeit, die geringe Menge, Mur., Jan., Cig. (T.); ( stsl.).
  3. malótən, -tna, adj. Bagatell-: malotni postopek, das Bagatellverfahren, malotno sodišče, das Bagatellgericht, DZ.
  4. maloùk, -úka, adj. wenig gebildet, SlN.- C.; m. narod, LjZv.
  5. 1. malovína, f. die Kardendistel, vzhŠt.- C.
  6. 2. malovína, f. perje od buče, Vrsno- Erj. (Torb.); — iz it. mellone = dinja, Štrek. (Arch.).
  7. malovrẹ́dən, -dna, adj. von geringem Werte; malovredna reč; — von geringem moralischen Werte, schlecht, nichtsnutzig; nichtswürdig; malovredni ljudje; malovredno dejanje.
  8. malovrẹ́dnost, f. geringer Wert; — die Nichtsnutzigkeit; die Schlechtigkeit.
  9. mȃłta, f. der Mörtel, der Bewurf, Cig., Jan., DZ., Kr., Prim.; — prim. it. malta, Mörtel.
  10. mȃłtar, -rja, m. der Freimaurer ( zaničlj.), ZgD.
  11. mȃłtati, -am, vb. impf. mit Mörtel bewerfen, Z.
  12. maltēški, adj. Malteser-: m. vitez, m. red, Jan.
  13. mȃltra, f. der Schutt, das "Malter": po maltri smrdeti, Npes.-Schein.; — iz nem.
  14. mámən, -mna, adj. bezaubernd, Cig.
  15. mamę̑n, adj. betäubt: ves mamen sem, jvzhŠt.
  16. mámiti, mȃmim, vb. impf. 1) betäuben, Mur., Cig., Jan.; — 2) täuschen, Mur., Cig., Jan.; sanje človeka mamijo, Dict.- Mik.; — bethören, verblenden, beschwindeln, begaukeln, Mur., Cig., Jan.; m. koga s čim, jemandem etwas vorspiegeln, Cig., Jan.; ködern, Cig., Jan., M.; — bezaubern, M.; — m. se, sich täuschen, Mur.
  17. 2. māna, f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev ( prim. it. manna, ein Bündel), Ip.- Erj. (Torb.).
  18. mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
  19. mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; — prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
  20. mándel, -dela, (-delna), m. die Mandel; pocukrani m., die Zuckermandel; — ( zool.) die Mandel, Cig. (T.).
  21. mandelnovína, f. das Mandelholz, Cig., Jan.
  22. mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče- Levst. (Rok.); — iz nem.
  23. mȃndrga, f. = mandrija, Z., C.
  24. mandrı̑l, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).
  25. mánəc, -nca, m. der Reibstöckel: kamen z mancem, Zora.
  26. 2. mȃnga, f. die Mange, die Glättwalze, (manjga) SlGor.- C.; pogl. monga; — iz nem.
  27. mangānovka, f. ruda m., das Manganerz, Cig. (T.); — črna m., der Hausmannit, Cig. (T.).
  28. 3. mangáti, -ȃm, vb. impf. müßig gehen, Z.
  29. mangováti, -ȗjem, vb. impf. müßig sein, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  30. manifēst, m. slovesna izjava, slovesen razglas (vladarja, vlade i. t. d.), das Manifest.
  31. manı̑ja, f. blazniva strast, die Manie, Cig.
  32. manīt, m. der Mannazucker, der Mannit ( chem.), Cig. (T.).
  33. manjáča, f. ein träges Frauenzimmer, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
  34. manjáriti, -ȃrim, vb. impf. faulenzen, ogr.- C.; — prim. mȃnj.
  35. mȃnjək, -jka, m. das Fehlende, der Abgang, das Deficit, DZ., SlN.; der Defect, Cig. (T.); manjek mere, der Maßabgang, Cig. (T.); — prim. hs. manjak.
  36. mȃnjkaj, adv. beinahe, Cig., ZgD., Polj.; manjkaj je umrl, beinahe wäre er gestorben, Cig.
  37. mȃnjkati, -am, vb. impf. 1) mangeln, fehlen; en goldinar manjka, da jih ni sto; kruha jim manjka; sape mi manjka, ich habe keinen Athem; ne manjka mu ničesar, es mangelt ihm an nichts; še tega mi je manjkalo! das fehlte mir noch! — 2) m. se, fehlen: zdanji čas se manjka takih hlapcev po deželi, Ravn.- Valj. (Rad); ne manjka se ljudi, es fehlt nicht an Leuten, = es gibt Leute genug; ne m. se kruha, es gibt Brot genug; — prim. it. mancare, Mik. (Et.).
  38. manjkljívost, f. die Mangelhaftigkeit, Mur., Cig.; pl. manjkljivosti, die Mängel, DZ.
  39. manjšȃj, m. das Minuszeichen, Jan.
  40. manjšína, f. die Minderheit, die Minderzahl, die Minorität, Cig., Jan., nk.
  41. manjúha, f. ein träges, faules Frauenzimmer, C.
  42. manjúhati, -am, vb. impf. faulenzen, C.
  43. manjuhovȃnje, n. das Faulenzen, C.
  44. manjuhováti, -ȗjem, vb. impf. faulenzen, C.
  45. manomētər, -tra, m. orodje za merjenje gostosti plinov in pare, gostomer, das Manometer ( phys.), Cig. (T.).
  46. mānovəc, -vca, m. der Mannazucker, den Mannit ( chem.), Cig. (T.).
  47. mantáti, -ȃm, vb. impf. = veljati, Notr.- Z., Vrtov. (Km. k.).
  48. manufaktūra, f. fabrika (zlasti za tkanine), die Manufactur.
  49. manufaktūrən, -rna, adj. Manufactur-, Cig.; manufakturni izdelek, die Manufacturarbeit, Cig.
  50. mapríka, f. = dobrika, vzhŠt.- C.; — prim. matprika.
  51. mȃr, I. adv. 1) m. mi je koga, česa, ich kümmere mich um jemanden, etwas, es kümmert mich jemand, etwas; najemniku ni mar ovac; kaj je tebi tega mar? was geht dies dich an? tega mi ni mar, das interessiert, kümmert mich nicht; dela mu ni bilo mar, Levst. (Zb. sp.); mar vam bodi božjega glasa, kümmert euch, gebt acht auf Gottes Stimme, Ravn.- Mik.; kaj mi je brata mar! Bruder hin oder her, Cig.; — Ni rožam mar cvetet', Preš.; — mar me je koga, česa; malo ga je zasmehovavcev mar, er kümmert sich wenig um die Spötter, Ravn.- Mik.; — mar mi je za koga, kaj; najemniku ni mar za ovce, Cig.; komu je kaj mar za to? wer hat sich darüber aufzuhalten? Cig.; — mar mi je kaj; to tebi nič mar! das geht dich nichts an! to bodi tebi mar! das ist deine Sache! Cig.; mar mi je to! ( iron.) als ob mir etwas daran gelegen wäre! M.; komur je zdravje mar, wem die Gesundheit lieb ist, Cig.; učenje mu ni nič mar, Polj.; — na m. mi pride, es kommt mir in den Sinn, C.; rekel mi je nekdo, pa mi ne pride na mar, kdo, Polj.; na mar mi hodi kaj, es drängt sich mir ein Gedanke auf, ich denke an etwas, ich habe ein Verlangen nach etwas, Polj.; v mar mi je kaj; v mar mi ni bilo, da je petek, ich dachte nicht daran, dass, Polj.; le igrače so mu v mar, Polj.; v mar jemati, berücksichtigen, Cig., Z.; — 2) lieber, vielmehr, eher; kaj bi se učil, mar se igram! was soll ich lernen! lieber spiele ich! kaj bi čakal! mar odidem; mar molčati, kakor opravljati, lieber schweigen als verleumden, Cig.; mar bi bil šel! du hättest lieber gehen sollen; učen ali mar velik mož, ein gelehrter oder vielmehr ein großer Mann, Cig.; ni dobička, mar izguba, C.; — II. màr, conj. v vprašalnih stavkih: denn, etwa; je mar pri Bogu kaj nemogočega? Ravn.- Mik.; se mar grozdje po trnju bere? Ravn.- Mik.; ali mar ne veš? C.; — prim. stvn. māri: unmāri, gering geachtet, gleichgiltig, Mik. (Et.).
  52. marabūj, m. der Marabu (ciconia marabu), Erj. (Z.).
  53. mȃrati, -am, vb. impf. sich kümmern, beachten; m. za koga, kaj; Zanj družba ne mara, In on ne za njo, Preš.; ne mara za nič, er kümmert sich um nichts; ne mara zanj, er kümmert sich nicht um ihn, er mag ihn nicht; mara za te, kakor za lanjski sneg; mara zanj, kolikor vrana za brodnika, Cig.; maram za to! ich frage den Henker darnach! daran liegt mir gar nichts! ne maram za tvoje darove! za čast marati, auf Ehre halten, Cig.; ne mara za moje besede, er achtet nicht auf meine Worte; — nič ne m. za kaj, sich nichts aus etwas machen, sich über etwas hinaussetzen; nič ne maraj! mache dir nichts daraus! za noben trud nič ne m., sich keine Mühe verdrießen lassen, Cig.; za nevarnost ne m., keine Gefahr kennen, Cig.; ne mara za svarilo, dobre svete, er lässt sich nicht warnen, Cig.; kaj maram, da nisem bogat! was kümmert es mich, dass ich nicht reich bin! ne maram, če kravo prodam, da le dolg poplačam, und wenn ich die Kuh verkaufe, dass ich nur die Schuld bezahle; — marati kaj, etwas mögen, gern haben: ne mara plesa, SlN.; Ne maram Gorenjca, 'Mam rajši Dolenjca, Npes.-K.; — ne maram, da bi hodil k meni, ich will, mag nicht, dass er mir Besuche abstatte; ne maram vedeti, ich mag (will) nicht wissen, Notr.- Levst. (Zb. sp.).
  54. mārcij, m. der Monat März, nk.
  55. mārčən, -čna, adj. Märzen-: marčno pivo, nk.
  56. marčès, -ę́sa, m. = mrčes (iz: marčesa, od: markaj), C.
  57. 1. márən, -rna, adj. besorgt: časti m., um seine Ehre besorgt, Met.; m. modrosti, der Weisheit beflissen, Vod. (Izb. sp.); sorgfältig, achtsam, eifrig, Mur., Cig., Jan., Mik.; marno skušati, ernstlich versuchen, Ces. razglas od l. 1781.
  58. marẹ̑nica, f. dem. marena; das Kästchen, Cig.; — v steno napravljena omara z vratci ("morejnica"), Polj.
  59. márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
  60. marẹ́səc, -sca, m. = merjasec, neresec, Zora, SlGor.- C.
  61. margę̑tinica, f. jabolko, ki že o sv. Marjeti dozori, BlKr.
  62. mȃri, I. adv. 1) = mar I. 1), Dict., Krelj, Dalm., Jurč., Erj. (Izb. sp.), LjZv.; kaj tebi mari za to? Krelj; v mari imeti kaj, das Augenmerk auf etwas gerichtet haben, Cig.; = na mari imeti kaj, C.; na mari mi je kaj, ich kümmere mich um etwas, ich beachte etwas, Bes.- C.; te reči mu niso bile na mari, LjZv.; — 2) = mar I. 2), vielmehr, lieber, Meg., Schönl.; sodite vi sami, ako je prav pred božjim obličjem mari vas slušati kakor Boga, Kast. (Sv. p.); mari ljubi, kakor da bi on bil ljubljen, Kast. (N. c.); — II. conj. = mar II. etwa, C.
  63. mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.
  64. mȃrikàj, pron. = marsikaj, C.; — was immer: ne govori marsikaj, sei nicht geschwätzig, Dalm.; za marsikaj priseči, leichtfertig schwören, Dalm.
  65. mārka, f. znamka, die Marke, Cig., Jan.; oprostilna m., die Freimarke, DZ.; pisemska m., die Briefmarke, Cig., Jan., nk.; trgovinska m., die Handelsmarke, DZ.; — die Mark (denar), Cel. (Ar.); kolonjska m., die kölnische Mark, Cel. (Ar.).
  66. mȃrkàj, I. pron. = bodikaj, C.; — II. subst. m. (le nom. in ak.); nekaj zaničljivega, slabega: ti markaj, ti! (merkaj, Dol.- Levst. [Rok.], Jurč.); das Ungeziefer: ves mnogi m. ("merkej") napolni zdaj kraljevo poslopje, Ravn.; — III. adj. indecl. nichtswürdig, schlecht, C.; — prim. marikaj, mrčes.
  67. mȃrlja, f. der Schmutzfleck, Jan. (H.).
  68. marljáti, -ȃm, vb. impf. beflecken, beschmutzen, Jan. (H.).
  69. mármeljnat, adj. = marmornat, Zora; m. tempelj, Cv.
  70. mȃrnja, f. = marenj, Mur., Cig., Jan.; prazne marnje, Märchen, Jap. (Sv. p.)- Valj. (Rad); marnje iz Hierokleja, Anekdoten, Vod. (Izb. sp.).
  71. mȃrnjati, -am, vb. impf. = govoriti, Cig., Kor.- Kres, KrGora- DSv.; schwatzen, Mur.
  72. marnjevȃnje, n. das Gespräch, Trub.; — das Geschwätz, C.
  73. 1. márnost, f. der Fleiß, die Emsigkeit, Jarn., Mur., Cig., Jan.; šopek cvetlic čuval je z žensko marnostjo, Jurč.
  74. marodȇr, -rja, m. vojak, ki je opešal, zbolel, der Marodeur, Cig.
  75. márof, m. der Meierhof; — iz nem.
  76. márofski, adj. zum Meierhof gehörig.
  77. marǫ́ga, f. 1) der Fleck, der Makel; maroge po obrazu; — maroge v lesu, Masern, Wolken im Holze, Cig.; maroge na mesecu, die Mondflecken, Jan., Cig. (T.); — maroge ( min.), die Streifung (der Krystalle), Cig. (T.); — 2) ovčje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.); — eine rothe, dunkelgestreifte Kuh, Lašče- Levst. (M.).
  78. marǫ́gast, adj. fleckig, gefleckt, gestreift; m. po obrazu = umazan, jvzhŠt.; m. les, voll Masern, Mur.; schwarzscheckig, Cig.
  79. marǫ̑gəc, -gca, m. ein geflecktes Thier: rother, dunkelgestreifter Ochs, Lašče- Levst. (M.); — ein geflecktes Schwein, Z.; — ein gefleckter Kater, Vrt.
  80. marǫ́gəlj, -glja, (-gəljna), m. ein geflecktes Thier ( z. B. ein Hund), Z.
  81. marǫ́gica, f. 1) dem. maroga, das Fleckchen; — 2) eine gefleckte Kuh oder Sau, Z.
  82. mȃrsikákov, adj. mancherlei, LjZv.
  83. maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
  84. martı̑nəc, -nca, m. 1) = martinček, die graue Eidechse, Dict., Mur., Cig.; kače in martinci, Jsvkr.; — 2) eine Art Sumpfvogel, C.; zelenonogi m., der Wasserläufer (totanus glottis), Cig., Erj. (Z.); — 3) der Rebenwurm, Mur.
  85. martínovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. das Martinsfest begehen, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.); (kaj ne veš, da martinovamo? Levst. [Zb. sp.]).
  86. martolòs, -ǫ́sa, m. der Menschenräuber, der Menschenhändler, Habd., Jan.; človek, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje, Dict.; bodeš videl gozde polne martolosov, Kast.; — prim. madž. martalóz, Räuber, Sclavenhändler, gr. ἀρματωλός, Mik. (Et.).
  87. mȃrtra, f. = muka, die Marter; božja m., das Crucifix; = bridka m.; — božje martre roža, die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch; — iz nem.; prim. bav. marter = Crucifix, Levst. (Rok.).
  88. mȃrtrati, -am, vb. impf. = mučiti, martern; — iz nem.
  89. mȃrvin, m. = marvinj: = dolenjsko vino, Vod. (Izb. sp.).
  90. mȃs, f. = mera: brez masi, Mur.; — iz nem. Maß.
  91. 1. māsa, f. die Masse ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  92. mȃsəljčar, -rja, m. der Besitzer einer Viertelhube, Notr.
  93. mȃsəljski, adj. Seitel-, seitelhältig; maseljski kozarec, das Seitelglas, Mur.
  94. másəłnik, m. 1) = tropine, der Buttersatz, Vrtov. (Km. k.), Štrek., Gor., Notr., Ig (Dol.); — das Schmalzmus, Cig., C.; — 2) = pinjeno mleko, C.; — 3) die Feuerlilie (lilium bulbiferum), Cig., C., Medv. (Rok.); tudi: der Türkenbund (lilium martagon), Medv. (Rok.); — der Günsel (ajuga reptans), Št. Andrež ( Št.)- Erj. (Torb.).
  95. másełnjak, m. das Schmalzmus, Cig., Gor.- M.
  96. máslag, m. = volčje črešnje, die Tollkirsche (atropa belladonna), ogr.- Valj. (Rad); — iz madž., C.
  97. maslák, m. 1) die Nieswurz, Guts.; — eine Art gelbblühendes Gras, C.; — 2) die Raserei, die Wuth, Mur.; — prim. maslag.
  98. maslakáč, m. der Zornmüthige, C.
  99. maslár, -rja, m. der Schmalz-, der Butterhändler, Cig., Navr. (Let.).
  100. maslaríca, f. die Schmalz-, die Butterhändlerin, Cig.

   27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101 28.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA