Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (27.701-27.800)

  1. mahǫ̑vničən, adj. raupfüßig, rauphufig, Cig.; — maukig, Z.
  2. mahovnják, m. mahovnjaki, die Moosthiere (bryozoa), Erj. (Ž.); — die Mooskorallen, Cig. (T.).
  3. mahudráti, -ȃm, vb. impf. = mahedrati, C., Z.
  4. maják, m. der Leuchtthurm, Cig. (T.), Vrt., DZ., SlN.- C.; — rus.
  5. majakovína, f. die Leuchtthurmgebür, DZ.
  6. májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.- Mik.
  7. májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.- C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
  8. mȃjcən, -cəna, adj. sehr klein, winzig, Cig., Jan., Mik., SlGor.- C.; To dete majceno, Npes.-Vraz; (majcin, Cig., Jan., Trub.- Mik.; on je bil majcine postave, Schönl.).
  9. mȃjcikọ, adv. ein bisschen, Npes.-Vraz.
  10. mȃjčkən, -kna, (-kəna), adj. sehr klein, winzig; (majckin, Cig.).
  11. majdalę̑nka, f. breskva, ki zori o sv. Majdaleni, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Zora.
  12. majək, -jka, m. = majnik, das Echo, C.; grozno je zavpil in majek je letel v drugo stran, Glas.
  13. maję́lovəc, -vca, m. der Tannenwedel (hippuris), Tuš. (B.), Zora.
  14. májən, -jna, adj. Mai-; majno maslo, im Mai bereitetes Schmalz, Lašče- Levst. (Rok.); — neko mazilo iz masla in razhudnikovih jagod, M., Z.
  15. mȃjhən, -hna, (-həna), adj. klein; m. človek; gering, unbedeutend; za majhen denar, um einen geringen Preis; — majhno, ein wenig; — iz malhen, prim. hs. malahan, Mik.
  16. mȃjhnič, m. der Zwerg, (majhenič) C.
  17. majı̑łnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
  18. májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.- C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža ( n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. ( dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
  19. mȃjnica, f. das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  20. 2. mȃjnik, m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.
  21. majǫ́lika, f. 1) die ordinäre Fayençe, (Majolika) Cig.; eine Vase aus Majolika, Cig.; — 2) = eine Art Weinkrug; cel dan pri kvartah in majolikah sedeti, Jsvkr.; — prim. it. maiolica, unechtes Porzellan.
  22. majǫ́likast, adj. majoliki podoben (po barvi): majolikasta ruta, Zv.
  23. majōrka, f. die Majorsfrau, LjZv.
  24. 2. màk, máka, m. der Mohn (papaver); vrtni m. (p. somniferum), der Gartenmohn; divji m., die Klatschrose (p. rhoeas), Cig., Jan., Tuš. (R.); — zajčji m., das Frühlingsadonisröschen (adonis vernalis), Vrt.; za en mak, en mak vreden, einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št.; — tudi: mȃk, Valj. (Rad).
  25. 3. màk, máka, m. šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih, Krn- Erj. (Torb.); — iz furl.
  26. makacàł, -ála, m. der Hebel; v uganki: črn majhen makacal veliko klado zgane (= bolha), Tolm.- Erj. (Torb.).
  27. makao, m. der langschwänzige Ara oder Macao (macrocercus macao), Erj. (Ž.).
  28. makarōnski, adj. iz dveh ali več jezikov mešan, maccaronisch ( stil.), Cig. (T.).
  29. māki, -ija, m. der Maki (lemur catta), Erj. (Z.).
  30. maklèn, -ę́na, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., Tuš. (R.), Ig (Dol.); — der Spindelbaum (evonymus), Zora, Notr., BlKr.
  31. maklę̑nje, n. coll. der Feldahornwald, Z., SlN.
  32. maklę́novina, f. das Feldahornholz, Cig.
  33. mȃklja, f. žitna ali travna bilka, sploh vsaka tenka in dolga betvica, s katero otroci drezajo v murinovo (= der Feldgrille) jamico, da bi ga pregnali iz nje, (makulja) Erj. (Torb.).
  34. makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič ( Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.- C.; iz: mak + tr-eti.
  35. mákovica, f. 1) das Mohnhaupt, Cig.; — 2) der Mohnstrudel, vzhŠt.- C., ogr.- C.
  36. mákovišče, n. der Acker, auf dem Mohn gepflanzt war, Jan., M.
  37. makúžav, adj. = kužav, im Wachsthum zurückbleibend, schwächlich, SlGor.- C.
  38. 2. mȃł, m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.- Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.- C.; — od teh malov, Jap.- Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malı̑, einige Male, katere malı̑? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.- C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.- Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.- Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško ( Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
  39. (mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja ( arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.- M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.- Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? ( iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., ( nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
  40. mȃlanka, f. neka breskva z gladko kožo, Št.
  41. maları̑n, m. eine breite Handaxt der Zimmerleute, Dol., Notr.; — prim. melerin.
  42. mȃlati, -am, vb. impf. malen; — iz nem.
  43. mȃłəc, -łca, m. = sadra; 1) der Gips, DZ., Erj. (Min.), Gor., (mavec) Mur., Cig., Jan.; z malcem potresti, gipsen, Cig.; — 2) = belilo, die Tünche (mavec), Mur.
  44. mȃlej, m. der Kleine, M., Z., Valj. (Rad).
  45. mȃlək, -lka, (-ləka?), m. 1) ein kleiner Mensch, der Zwerg, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) der Teufel, Valj. (Rad); — 3) der Wiederhall, Jan.; — prim. malik.
  46. mȃłha, f. der Schnappsack, der Bettelsack; beraška m.; vsak berač svojo malho hvali, = jedem Narren gefällt seine Kappe; on le za svojo malho skrbi, er denkt nur an sich; — eine dicke Frau, Z.; — prim. stvn. malha, malaha, Mik. (Et.).
  47. małháriti, -ȃrim, vb. impf. = z malho hoditi, betteln, Nov.- C.
  48. mȃłhica, f. dem. malha; — malhice = kosmato grozdjiče, Stachelbeeren, Jarn. (Sadj.).
  49. mȃlica, f. 1) das kleine Essen zwischen Frühstück und Mittagmahl (dopoldanja m.), und zwischen Mittagmahl und Nachtmahl (popoldanja m.), Kop., Gor., Ig (Dol.); — die Jause, Mur., Cig., Jan.; — die Brotschnitte, Cig., Jan.; — 2) majhna krava, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) die Wenigkeit, die Kleinigkeit, Jan.; ta malica detelje = ta majhni kos zemlje, z deteljo obsejan, Gor.
  50. 1. malìč, -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn- Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.- Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.
  51. malı̑čək, -čka, m. ein kleiner Götze, M.
  52. máličək, -čka, adj. klein, winzig, Mur., ogr.- Mik.; Bečela, o malička stvar! Danj. (Posv. p.); maličko, ein klein wenig, Prip.- Mik.
  53. malíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) verderben, Levst. (M.); — 2) ins Kleinliche ziehen: sodniki so stvar tako dolgo maličili, da iz vsega nič ni bilo, Opače Selo (Kras)- Erj. (Torb.).
  54. malíčiti se, -ı̑čim se, vb. impf. = kvišku se vzpenjati, ( n. pr. o otrocih): kod se maličiš? wo krabbelst du hin? Polj.
  55. mȃličkaj, adv. ein klein wenig, Jan. (H.), Z.
  56. malík, m. 1) der Kobold, Alas., Dict.; — 2) das Echo, Cig., Jan., Gor.; tu in tam narod še zdaj meni, da z odmevanjem človeka oponaša skrkljič (= škrat), Levst. ( LjZv.); m. leti, das Echo schallt, Gor.; m. se razlega po dolini, Jap. (Prid.); — 3) der Abgott, der Götze; malikom darovati; hišni m., der Hausgötze, Dict., Cig.; — das Götzenbild; ukradla je svojega očeta malike, Dalm.; — = izpak: ni grjega malika, ko baba velika, SKr.; tudi: malìk, -íka, Valj. (Rad); — prim. malič; toda Mik. (Et.) primerja stvn. māl, mālēn.
  57. malíkov, adj. des Abgottes, Cig.; — Götzen-, Jan.; dem Götzendienst ergeben: malikovo mesto, Trub.
  58. malikováłən, -łna, adj. götzendienerisch, Jan.
  59. malikovȃłnica, f. der Götzentempel, Cig., Jan.
  60. malikovȃnje, n. die Anbetung der Götter, der Götzendienst, die Abgötterei.
  61. malikovȃvəc, -vca, m. der Götzendiener.
  62. malikovȃvka, f. die Götzendienerin.
  63. malikovȃvski, adj. götzendienerisch.
  64. malikovȃvstvọ, n. der Götzendienst.
  65. malíkovəc, -vca, m. der Götzendiener, Meg., Krelj- M., Dalm., Schönl.- Valj. (Rad).
  66. malíkovən, -vna, adj. Götzen-, abgöttisch, Mur.
  67. malíkovski, adj. Götzen-, abgöttisch, Dict., Cig.; malikovski boršti, Dalm.
  68. 2. málin, m. = mlin, die Mühle, Alas., Cig., Jan., Kr., Prim.; suhi m., die Dampfmühle, Ljub.; — prim. stvn. mulīn iz it. mulino, Mühle, Mik. (Et.).
  69. 2. málinəc, -nca, m. 1) dem. malin, eine kleine Mühle, M.; — 2) der Taumel- oder Drehkäfer (gyrinus natator), zato tako zvan, ker se vrti, kakor malinec, Ip.- Erj. (Torb.).
  70. málinišče, n. der Mühlplatz, Dict.
  71. malı̑ški, adj. Götzen-, abgöttisch, M.; mališki duhovniki, Cv.
  72. malı̑štvọ, n. die Abgötterei, der Götzendienst, Mur., Ravn.- Valj. (Rad).
  73. malobrǫ̑jən, -jna, adj. gering an Zahl, Let., Zora.
  74. maločísəłn, adj. gering an Zahl, SlN.
  75. malodǫ́brn, adj. = malopriden, nichtsnutzig, Vas Krn- Erj. (Torb.); malodobrna družba, Erj. (Izb. sp.).
  76. malodúšən, -šna, adj. 1) kleingeistig, engherzig, Cig., Jan.; — 2) = malosrčen, kleinmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  77. malodúšnost, f. 1) die Engherzigkeit, Mur., Cig., Jan.; kar je graje vredno, mora se brez vse malodušnosti grajati, LjZv.; — 2) = malosrčnost, die Kleinmüthigkeit, die Kleingläubigkeit, Mur., Cig., Jan.
  78. maloglàv, -gláva, adj. kleinköpfig, Z.
  79. malojẹ́dən, -dna, adj. wenig essend, Jan.; gospoda so vsi malojedni, Levst. (Zb. sp.).
  80. malojẹ̑dka, f. eine schwache Esserin, Z.
  81. málọkatę́ri, pron. = malo kateri, selten einer, nicht leicht einer, wenige; malokaterega poznam izmed njih.
  82. málọkdọ̀, pron. = malo kdo, selten jemand, nicht leicht jemand; malokomu je znano, es ist wenigen bekannt.
  83. malolẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Cig., Jan., M., Z.
  84. malolẹ̑tnik, m. der Minderjährige, C., DZ., Nov.
  85. malomẹščàn, -ána, m. der Kleinstädter, Cig., Jan., Zora, SlN.
  86. malomẹščȃnka, f. die Kleinstädterin, Z.
  87. malomı̑səłn, -səłna, adj. gedankenlos, Z.
  88. malomı̑səłnost, f. die Gedankenlosigkeit, Z.
  89. maloposẹ̑stnik, m. der Kleingrundbesitzer, SlN.
  90. maloprída, m. = malopridnež: to je nevaren človek, ta maloprida, Zv.
  91. maloprídən, -dna, adj. nichtsnutzig, schlecht; malopridni otroci.
  92. maloprı̑dnež, m. der Nichtsnutzige, ein schlechter Mensch.
  93. maloprı̑dnica, f. die Nichtsnutzige, ein schlechtes Weib.
  94. maloprı̑dnik, m. = malopridnež, C., Z.
  95. maloprídnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Schlechtigkeit.
  96. malorǫ́dən, -dna, adj. unachtsam, gleichgiltig, Jan.; m. za svoje dolžnosti, pflichtvergessen, Jan.
  97. malosrámən, -mna, adj. wenig Scham habend, zuchtlos, V.-Cig.
  98. malosŕčən, -čna, adj. kleinherzig, kleinmüthig, zaghaft, Mur., Cig., Jan., nk.
  99. malosȓčnik, m. der Kleinherzige, SlN.
  100. malosŕčnost, f. die Kleinherzigkeit, die Kleinmüthigkeit, die Zaghaftigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.

   27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701 27.801 27.901 28.001 28.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA