Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (27.301-27.400)

  1. lisı̑čnik, m. 1) ein verschlagener Mensch, ZgD.; — 2) der Sadebaum (lycopodium complanatum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  2. lı̑ska, f. 1) dem. lisa, C., BlKr.- M.; — 2) ein weibliches Thier mit weißem Fleck an der Stirn; — 3) die Rohrdommel (ardea stellaris), Mur.; — das Wasserhuhn, das Rohrhuhn (fulica), Cig., Jan., C.; črna l., das schwarze Wasserhuhn (fulica atra), Frey. (F.), Erj. (Ž.); — velika l., der Flussteufel (fulica aterrima), Cig.
  3. lı̑skast, adj. gefleckt: l. hrast, C.; liskasta deklina, ein geputztes, geziertes Mädchen, C.
  4. 1. lískati, -am, vb. impf. 1) putzen, glätten: lase l., Poh.- C.; — 2) l. se, glänzen, C., Met.; — prim. lesk. (?)
  5. 2. lı̑skati se, -am se, vb. impf. = lisiti se: črešnje so se začele liskati, LjZv.
  6. lisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = lesketati, schimmern, glänzen, Habd.- Mik., C.
  7. lisǫ́ga, f. weibliches Schwein mit einer Stirnblässe, Mur., C., Mik.; lísoga, jvzhŠt.
  8. lı̑st, lı̑sta, listȗ, m. 1) das Blatt einer Pflanze, Meg., Mur., Cig., Jan.; on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C.; — živi l., das wandelnde Blatt (phyllium siccifolium), Erj. (Ž.); — 2) das Papierblatt, Mur., Cig., Jan.; das Blatt eines Buches, ogr.- Valj. (Rad), nk.; — das Blatt = das Journal: tedenski l., = das Wochenblatt, vladni l., das Regierungsblatt, nk.; — der Schein: krstni l., der Taufschein, rojstni l., der Geburtsschein, (= rojeni l.: Dajte meni rojeni list, Npes.-K.), mrtvaški list, der Todtenschein, poročni l., der Trauschein, vozni l., der Frachtbrief, tožilni l., der Klagebrief, domovinski l., der Heimatschein, iskalni list, der Steckbrief, popotni list, der Reisepass, plačilni l., der Zahlschein, prejemni l., der Empfangschein, ubožni list, der Armutsschein, Cig., Jan., nk.; — 3) der Sendbrief, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Trub., Dalm.; po besedah tega listu, Dalm.; tudi pl. listi, Meg.; list pisati komu, Meg., Dict., Dalm.; in ona je tako pisala v listeh, Dalm.; — die Epistel, Cig., Jan., Schönl., Jap.; listi in evangelji, Danj.; — 3) das Sägeblatt, Cig., C., Št.; železen l., ein Blechblatt, Cig. (T.); kositrni l., die Zinnfolie (Stanniol), Jan. (H.).
  9. listánjək, -njka, m. 1) die Wade, ogr.- Mik., vzhŠt.- C.; — 2) deska pri plugu, ki zemljo odriva, kajk.- Valj. (Rad); prim. hs. listanj, stsl. lystъ, tibia, κνημίς.
  10. listár, -rja, m. der Briefbote, der Briefträger, Meg., Alas., Dict., Boh., Krelj; hitri listarji, Eilboten, Dalm.; jezdeči listarji, reitende Boten, Dalm.
  11. listarína, f. das Briefboten-, das Zettelgeld, DZ.
  12. lı̑stək, -stka, m. dem. list; 1) das Pflanzenblättchen; — 2) das Papierblättchen, der Zettel, Cig., Jan., nk.; — das Briefchen, das Billet, Meg., Cig., Jan., nk.; vozni l., das Fahrbillet, DZ., nk.; (listę́k, -ę́ka, ogr.- Valj. [Rad]); — das Feuilleton, nk.
  13. lístən, -stna, adj. 1) Blatt-, Blätter-, Laub-; lı̑stna zemlja, Cv.; — 2) blätterig, Cig., Jan.
  14. listína, f. die Urkunde, das Document, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; pravna l., die Rechtsurkunde; zemljeknižna l., die Tabularurkunde, zastavilna l., die Verpfändungsurkunde, ustanovilna l., die Errichtungsurkunde, DZ.
  15. lístje, n. das Laub, die Blätter; l. grabiti, Laub zusammenrechen; v listje iti, Blätter treiben, Cig.; toliko jih je, kakor listja in trave, eine zahllose Menge; das Laubwerk ( arch.), Cig. (T.).
  16. lı̑stkar, -rja, m. der Zettelschreiber, Cig.; — der Feuilletonist, nk.
  17. lı̑stkati, -am, vb. impf. blättern: l. po knjižici, LjZv.
  18. lı̑stnat, adj. belaubt, laubreich, blätterig, blätterreich; listnato drevje, das Laubholz, Cig.; listnate tajnocvetke, Laubkryptogamen, Cig. (T.); — durchblättert ( zool.), Cig. (T.).
  19. lı̑stnica, f. 1) der Aufbewahrungsort für das Laub, die Streuhütte, C., Savinska dol.; — 2) = listnik, der Laubwald, Jan.; — 3) das Portefeuille, die Brieftasche, Cig., Jan., nk.; — 4) = list, die Karte, die Correspondenzkarte, nk.; — 5) der Laubvogel (regulus), Frey. (F.); čopasta l., der Haubenkönig, das Goldhähnchen (regulus flavicapillus), Cig., Frey. (F.); zelena l., der Waldlaubvogel (regulus sibilatrix), Cig.
  20. lı̑stnik, m. 1) gozd, kjer rasto listovci in se listje grabi, der Laubwald, Cig., Jan., Nov., Vrt., Dol.; — 2) koš za listje, der Laubrückenkorb, Cirk.- Baud., Tolm.- Štrek. (LjZv.), Dol.; — 3) = listnjak, die Streuhütte, Mur., C.
  21. listnína, f. 1) das Briefporto, Jan.; — 2) die Zollnebengebür, das Zettelgeld, Cig.
  22. lı̑stọ, adv. = le, nur, ogr.- C.; ne listo — temveč tudi, Krelj; — iz: le-isto, Mik.
  23. listocvẹ̑tka, f. listocvetke, = zvezdocvetke, die Sternblumen (dialypetalae), Tuš. (R.).
  24. listonòs, -nǫ́sa, m. der Briefträger, der Briefbote, Cig., DZ.
  25. listopàd, -páda, m. 1) der Laubfall, Cig., Jan.; — 2) der Monat November, Cig., Jan.; — tudi: October, Z., Jan., Valj. (Rad).
  26. lístov, adj. Laub-, V.-Cig.; l. les, das Laubholz, Ravn. (Abc.); listov gnoj, pogl. listognoj.
  27. listǫ́vən, -vna, adj. Brief-, Jan., Cig. (T.); listovni zlog, der Briefstil, Cig. (T.).
  28. listovı̑t, adj. laubreich, blätterreich, Jan.; listovite veje, Levst. (Zb. sp.).
  29. listǫ̑vje, n. das Laubwerk, Jan.; — das Laubholz, Cig., C.
  30. lı̑š, m. 1) ein Pferd oder ein Ochs mit einer Stirnblässe, C.; — 2) der Glatzkopf, Cig., Št.
  31. líša, f. 1) = lisa, der Fleck, Mur., Jan., Danj.- Mik.; — die Glatze, vzhŠt.; — 2) = krava z liso, C.
  32. lišȃj, m. 1) die Flechte (ein Hautausschlag); — 2) lišaji, die Flechten (lichenes); izlandijski l., das isländische Moos (cetraria islandica, lichen islandicus), lakmov l., die echte Lackmusflechte oder französische Orseille (roccella tinctoria), Tuš. (R.).
  33. lišȃjnik, m. die Flechte (Pflanze), Jan., Šol.
  34. líšast, adj. = lisast, Mur., Cig., C., vzhŠt.; — l. vol, SlGor.; — glatzköpfig, vzhŠt.
  35. lı̑šč, m. 1) der Glanz, der Schein, ogr.- C., Valj. (Rad); — 2) železni l., der Eisenglimmer, Cig.
  36. líšiti, -im, vb. pf. l. koga česa, jemanden um etwas bringen, C.; l. se česa, sich einer Sache entäußern, Zora; — hs.
  37. lı̑šje, n. coll. Flechten, Z.; planjave poraščene z lišjem in mahovjem, Bes.
  38. lı̑šnja, f., vzhŠt., pogl. lišinja.
  39. lı̑šp, m. der Putz, der Schmuck, Mur., Cig., Jan., Št.; (lišəp, Mur., Mik.; — nam. lepš-, iz: lepšati, Mik. (V. Gr. II. 42.)).
  40. lišpáłən, -łna, adj. zum Putz gehörig: lišpȃłno blago, Putzware, nk.
  41. lišpȃłnica, f. das Putzgemach, Cig.
  42. lı̑španje, n. das Putzen, das Schmücken.
  43. lı̑španka, f. die Putzdirne, Cig.
  44. lı̑špati, -am, vb. impf. 1) aufputzen, schmücken; sebe in hišo l., Ravn.; — l. se, sich putzen, sich schmücken, Cig.; — 2) l. se, sich zieren, spröde thun, Zora; — 3) = abrinden: protje l. = protje majiti, Gor.; — koža se lišpa = se cepi za nohtom, Dol.
  45. líšpav, adj. 1) putzsüchtig, Dol., Št.; — 2) wählerisch, heikelig, Cig.; lišpavo grlo, leckerer Gaumen, LjZv.; beim Fressen wählerisch; lišpava živina, Cig., Dol., Št.; lišpava svinja ni zdrava, C.
  46. lišpȃva, f. der Aufputz, die Verzierung, Jan.
  47. lı̑špavəc, -vca, m. 1) der Putzer, Cig.; — 2) der Stutzer, Cig.; der Kleidernarr, Jan.; — 3) der Erdbeerenspinat (blitum), Medv. (Rok.).
  48. lı̑špavka, f. 1) die Putzerin, Cig.; — 2) die Kleidernärrin, Jan.
  49. lišpljìv, -íva, adj. putzsüchtig, Z.
  50. lišpljívost, f. die Putzsucht, Cig.
  51. lišpovína, f. die Putzware, der Schmuckgegenstand, DZ.; der Luxusartikel, C.; (tudi coll.).
  52. 2. litək, -tka, m., litki, kernlose, mehllose Fruchthülsen, Z.
  53. líti, líjem, vb. impf. 1) gießen; zvonove, sveče l.; lito železo, Gusseisen; lito jeklo, Gussstahl, Cig. (T.); solze liti, Thränen vergießen, Cig.; — to sta jo lila! die zwei sind gelaufen! UčT.; — lije, dež lije, es gießt, es regnet stark; solze lijo iz očij, Thränen entströmen den Augen; Na grob lijo grenke solze, Greg.; — 2) das Abweichen haben, laxieren, Cig.; kadar goveja živina preveč lije, dajaj ji starega, tečnega sena, Vrtov. (Km. k.); bčele lijo (po smrečjem medu), Levst. (Beč.); — lije skozi koga, Jan. (H.).
  54. litı̑ja, f. der Eibisch (althaea), C.; — iz lat. althaea, C.
  55. litína, f. die Gussware, Jan.; železna l., das Gusseisen, Cig. (T.), C., DZ.
  56. lı̑tka, f. die Wade, Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — prim. češ. lytka, polj. łytka.
  57. lı̑tkast, adj. kernlos: litkasta rž, Z.; — prim. 2. litek.
  58. lı̑tnica, f. koš ali rešeto, skozi katero se mošt preceja, kajk.- Valj. (Rad).
  59. livȃda, f. die Flur, die Wiese, Jan., C., nk.; — prim. hs. livada, iz gr. λιβάδιον, Mik. (Et.).
  60. lívanəc, -nca, m. nav. pl. livanci, neka jed, Bes.; nezgoščeno testo v pekev izlito, Trst. (Let.); — prim. levanci.
  61. lı̑vək, -vka, m. 1) der Trichter, Cig., Jan.; — 2) prav male ponikve se zovejo livki, Jes.
  62. lı̑vka, f. črešnja, ki nedozorela pade z drevesa, Solkan- Erj. (Torb.).
  63. lı̑vkast, adj. trichterförmig, Cig., Jan., C., Zora.
  64. lı̑vnik, m. 1) der Trichter, Gor.- Cig., SlGosp.- C.; čarodelni l., der Zaubertrichter, Cig.; — 2) das blecherne Gussmodell für Kerzen, BlKr.; — 3) skozi livnik leti v mlinu moka izpod kamena, Gor.
  65. ljȗb, ljúba, adj. lieb, wert, theuer; ljubi moji otroci! — ni mi ljubo, es ist mir nicht lieb; kakor ti je ljubo, wie du willst; za ljubo imeti (vzeti) kaj, sich mit etwas zufrieden geben, Cig., Jan., C., Met.; ( prim. nem. "vorlieb" nehmen) za ljubo imeti koga, kaj, lieb haben, Dict., Trub., Kast.; Bog imej nas za ljubo! Trub.; komu na ljubo, jemandem zu Gefallen ("zulieb"); vso ljubo noč prebedeti, die ganze liebe Nacht durchwachen; ljubi kruhek, das liebe Brot; — ljubi, der Geliebte.
  66. ljȗb, f. iz ljubi, aus Liebe, Polj.; po ljubi, nach Wunsch, C.; k ljubi, zulieb, C.
  67. ljubankast, adj. = ljubek, ljubezniv, Dict.
  68. ljubȃv, f. die Liebe, Mur., V.-Cig., Jan., Kast., nk., Notr., Št.; — der Liebesdienst, die Gefälligkeit, Cig., Jan.; kako ljubav komu storiti, Cig., Dol.- Levst. (Rok.), Notr.; komu na ljubav, jemandem zulieb, C., Z., Dol.- Levst. (Rok.).
  69. ljȗbčək, * -čka, m. dem. ljubec; der Liebling, das Busenkind, der Schatz; der Liebste, der Geliebte.
  70. ljȗbčica, f. der ( weibl.) Liebling, C., Z.
  71. ljúbək, -bka, adj. lieblich, wunderlieb, graziös, Cig., Jan., Cig. (T.); — hs.
  72. ljȗbica, f. 1) die Geliebte, das Liebchen; — 2) das wohlriechende Veilchen oder das Märzveilchen (viola odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — bčelna lj. = melisa, C.
  73. ljubı̑mka, f. die Geliebte, Let.- C., Zv.; — prim. ljubimec.
  74. ljubı̑telj, m. der Liebende, Met., kajk.- Valj. (Rad); — der Liebhaber, der Freund, der Verehrer, Mur., C.; l. znanosti, Zora; l. mira, kajk.- Valj. (Rad).
  75. ljúbiti, -im, vb. impf. 1) lieben; l. koga, l. resnico; ljubite se med seboj (sabo), liebet einander; — 2) liebkosen, herzen, Cig., Jan., Rez.- C.; (on je detetce) ljubil, objemal in kušal, Trub. (Post.); — küssen, Cig., Jan., Zora; ( hs.); — 3) Versprechungen machen: tako dolgo mi je ljubil, na zadnje mi vendar ni storil, Krn- Erj. (Torb.); — 4) ljubiti, behagen, wohl bekommen: vino mu ljubi, C.; zrak mu ljubi, Svet. (Rok.); izmed vsega sadnega drevja so mu hruške najbolj ljubile, LjZv.; gospodi ljubi veliko oko, LjZv.; ta jed mu ne ljubi, schmeckt ihm nicht, Levst. (Rok.); — lj. se, belieben, gefallen: ne ljubi se mi jesti; ljubi se mi spati; kakor se komu ljubi, wie es jedem beliebt; nič se mu več ne ljubi; gefallen, Jan., Cig. (T.); — prim. bav. es liebet, beliebet mir, Levst. (Rok.).
  76. ljȗbkati, -am, vb. impf. l. koga, liebkosen, herzen, Cig.; l. se, kosen, nk., Dol.
  77. ljubljìv, -íva, adj. = ljub, ljubezniv, Mur., Cig.
  78. ljuboglásən, -sna, adj. lieblich klingend, Zora.
  79. ljubováti, -ȗjem, vb. impf. lieben, liebeln, liebkosen, C., Npes.- Mik., Zora; ljúbovati, Valj. (Rad).
  80. ljubǫ́vnik, m. der Geliebte, Cig., Jan., C., Zv.; — hs.
  81. ljudję̑, -dı̑, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.- C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
  82. ljudnátost, f. die starke Population, Zora; die Population, C., nk.
  83. ljudogrȃbstvọ, n. der Menschenraub, DZ.
  84. ljudoljúbən, -bna, adj. menschenfreundlich, human, Cig., nk.; ljudoljȗbni nazori, Levst. (Pril.).
  85. ljudomǫ́rən, -rna, adj. menschenmörderisch, Z.
  86. ljudonǫ́sən, -sna, adj. Menschen tragend: ljudonosni vozovi, Personenwagen, DZ.
  87. ljudopísən, -sna, adj. demographisch: ljudopı̑sni ali demografski podatki, LjZv.
  88. ljudoslǫ̑vje, n. = antropologija, LjZv.
  89. ljȗdski, adj. 1) Menschen-, Cig., Jan., nk.; ljudski strah, Menschenfurcht, C.; ljudska drhal, der Pöbel, C.; ljudsko delo, das Menschenwerk, C.; — 2) Volks-, Mur., Cig., Jan., nk.; ljudske učilnice (šole), Volksschulen, Levst. (Nauk), nk.; ljudski starejšina, der Volksälteste, Ravn.; — 3) leutselig, C.; on je tako ljudski, Gor.; on je preveč ljudski, zato nima nič, Z.; (izgovarja se na Gor. ("lə̀ški")); — 4) fremd; ljudsko blago; ne hodite za ljudskimi bogovi, Dalm.; gledati po ljudskih ženah, Dalm.; v ljudski deželi, Dalm.; na ljudske stroške, Cig.; posestvo je prišlo v ljudske roke, Zv.; ljudske lase nositi, falsches Haar tragen, Polj.
  90. ljúljka, f. der Lolch, der Schwindelhafer; omotna lj., der Taumellolch (lolium temulentum), travna lj., der gemeine Lolch oder englisches Raigras (lolium perenne), (ljulika) Tuš. (R.); francoska lj., französisches Raigras (arrhenaterum elatius), Nov.; divja lj. = travna lj., C.; laška lj., italienischer Lolch (lolium perenne italicum), C.; — prim. stvn. lolli, lat. lolium, Mik. (Et.).
  91. ljȗt, ljúta, adj. 1) heftig, grimmig, wild, C., Mik.; zornig, Cig., Jan.; lj. na koga, C.; — ljut konj, hitziges Pferd, Rib.- C.; — grausam, Mur., Jan.; — 2) (o okusu): ljut ocet, scharfer Essig, Z.; ljuta jed, eine herbe Speise, M.
  92. ljútiti, ljȗtim, vb. impf. böse machen, Jan. (H.); lj. se, grimmig, wild sein, C., Z.; pes se ljuti, C.; böse sein, sich ärgern: lj. se proti Bogu, kajk.- Valj. (Rad).
  93. lob, m. mošt, ki nateče iz zdruzganega grozdja, preden pride v stiskalnico, Celjska ok.
  94. lǫ́ba, f. der Abscess, das Aas (veliko ulje brez vršiča), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  95. lobǫ́d, m. = labod, Levst. ( LjZv.); ("lobòt", Alas.).
  96. lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
  97. locẹ̑n, m. = locən, Mik., vzhŠt.; 'Mam locena Dva lesena, Danj. (Posv. p.).
  98. lócən, -cna, m. gebogener Stab, der Bogen, der Bügel; die Handhabe an einem Handkorbe; — der Bogen am Ochsenjoch, Cig., Laško ( Št.); — locen v dimljah, der Schamring, Mur., Cig.; — die Bügeldohne (eine Art Vogelschlinge), Mur., V.-Cig., Jan.; l. ptičem nastavljen, Cig.; — locni = krplje, das Futter- oder Laubnetz, C., vzhŠt.
  99. lǫ̑cnja, f., Z., pogl. locen.
  100. 2. ločȃj, m. das Abtheilungszeichen, Cig.

   26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601 27.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA