Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (27.201-27.300)


  1. ležiščnína, f. der Lagerzins, C.
  2. lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden ( bot.), h. t.- Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.
  3. ležnína, f. der Lagerzins, C., DZ.
  4. ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
  5. ležúh, m. der Lieger, der Faulenzer, Jan.
  6. 1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
  7. líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
  8. liberalúh, m. = liberalec ( zaničlj.), nk.
  9. libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
  10. lı̑brast, adj. Figuren spielend, gezeichnet: l. les, C.; — prim. 2. libra.
  11. líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
  12. lı̑cema, adv. in gleicher Fläche: licema je glava žreblju, če je tako globoko zabit, da ne moli iz ploskve, eingelassen, Cig.; in gleicher Fronte, Rib.- M.; — prim. zlicema.
  13. ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
  14. 2. ličína, f. die Larve, Cig., Zv.; rus.
  15. 1. líčiti, -im, vb. impf. 1) schön machen, putzen, C., Z.; schminken, l. se, sich schminken, vzhŠt.- C.; — façonieren, Cig. (T.); — 2) glätten, polieren, C., M.
  16. 2. líčiti, lı̑čim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.- M., Bolc- Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.- M.
  17. lı̑čje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden ( z. B. der Weinstöcke), BlKr.- M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.
  18. ličkaj, pron. was immer, etwas Geringfügiges, Nichtiges, Schlechtes, vzhŠt.- Mik.
  19. ličkak, adj. was immer für ein, von geringem Werte, nichtig, schlecht, Trub., Dalm., vzhŠt.- Mik.
  20. lı̑čkati, -am, vb. impf. abbasten, entbasten: konoplje l., Cig., Dol.; — abschälen: koruzo l., Dol.
  21. lı̑čnica, f. das Wangen- oder Jochbein, Cig. (T.), Erj. (Z.).
  22. ličnikovəc, -vca, m. ličnikovci ( zool.), Panzerwangen (trigloidei), h. t.- Cig. (T.).
  23. líčnost, f. die Zierlichkeit, die Hübschheit, die Niedlichkeit; gospodska l., die Eleganz, Cig. (T.).
  24. lı̑dež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
  25. líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Primorje in otoci- Erj. (Torb., Z.); prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
  26. lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica- Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
  27. lı̑h, adv. = prav, baš, ravno, Mur., Mik.; lih kar = ravno kar, Ravn.; — iz: glih, nem. gleich.
  28. 1. lihati, -am, vb. impf. verschlucken, Rez.- C.
  29. 2. lihati, -am, vb. impf. za uho l., ohrfeigen, C.
  30. líhniti, lı̑hnem, vb. pf. 1) übergehen (omittere), C.; — 2) l. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, C.
  31. lihvár, -rja, m. der Wucherer, Cig., C., Zora.
  32. lihváriti, -ȃrim, vb. impf. wuchern, Zora.
  33. lihvȃrstvọ, n. der Wucher, Zora.
  34. lı̑j, m. das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Met., Ip.- Erj. (Torb.), Goriš., Dol.; — = lijec, der Trichter, Alas., Štrek., DZ., Vrt., Notr.
  35. lijȃj, m. der Wassereimer, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.
  36. liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.- Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.
  37. líjanica, f. die Gusskerze, M., Z.
  38. lijȃvica, f. 1) der Regenguss, Met.; deževne lijavice prst odnesejo z bregov, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Diarrhöe, Dict., Cig., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); lı̑javica, M.
  39. lijȃvina, f. das Wasser der Gießbäche, Rut. (Zg. Tolm.).
  40. 1. lı̑k, m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  41. 1. líka, f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.- C.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  42. 2. líka, f. 1) der Bastfaden, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Blatt des Kukuruzkolbens, Mur.; — 3) die Faser, Jan.; konopljena, lanena l., C., Mik., Svet. (Rok.); lesna l., die Holzfaser, Cig.; — pismena l., der Strich, der Haarstrich, C.; — 3) volčja l., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), C.
  43. likáłən, -łna, adj. zum Glätten, Polieren, Plätten dienend, Cig., Jan.
  44. likȃłnica, f. der Raum, wo etwas geglättet wird, Cig., DZ.
  45. likȃłnik, m. ein Werkzeug zum Glätten, Cig., Jan.; — das Plätt- oder Bügeleisen, Cig., Jan., Levst. (Pril.), M.; — leseno, gobi podobno orodje za likanje, Notr., Gor.; — ein Glättholz der Schuster, Cig., M.; — das Mangholz, die Rolle für Wäsche, C.; ("líkavnik", Valj. [Rad]).
  46. likálọ, n. ein Glättwerkzeug, Jan., C.; koščeno l., das Glättbein, Cig.; — das Poliereisen, Jarn., Cig., Jan.; — die Rolle, die Wäschmange, C.; — ein Holz zum Glätten der Strohhüte, Mengeš ( Gor.).
  47. lı̑kar, -rja, m. 1) eine Art Glättholz für die Wäsche, C.; ( vormals statt des Bügeleisens gebraucht, Z.); — 2) der Splintkäfer (eccoptogaster), Erj. (Z.).
  48. 1. lı̑kati, -am, vb. impf. glätten, Mur., Cig., Jan.; l. papir, Dict.; slamnate kite za slamnike z likalnikom likajo, Mengeš ( Gor.); polieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt.; platno, perilo l., plätten, bügeln, Cig., Jan.; mangen, Cig., Jan.; sukno l., appretieren, Cig.; klobuke l., die Hüte rein streichen, Cig.; z voskom l., bohnen, Cig.; — schön machen, putzen, Štrek.; — l. kaj, die letzte Feile an etwas anlegen, Cig. (T.); — verfeinern, civilisieren, bilden, Cig., Jan., nk.
  49. 2. líkati, lı̑kam, -čem, vb. impf. abbasten, abschälen, Mur., Cig.; konoplje l., C.; turščico l., Mur., Nov., Dol., vzhŠt.
  50. 3. lı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen (beim Weinen), C.; — schlürfen: likati in piti, C.; — prim. hlikati.
  51. lı̑kof, m. die Zeche oder das Mahl, das am Abschlusse einer Arbeit, eines Kaufes u. dgl. gegeben wird, der "Leikauf"; l. piti, za l. dati, Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); nocoj bomo imeli likof, jvzhŠt.; — der Gelöbnistrunk, Meg., Mik.; prim. srvn. lītkouf, Mik. (Et.); švab., bav. leitkauf, Levst. (Rok.).
  52. lı̑koma, adv. zusammenpassend: dva panja l. stekniti, C.
  53. líkovəc, -vca, m. der Seidelbast (daphne Mezereum), C.
  54. lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
  55. lílica, f. = liličnjak, vzhŠt.- C.
  56. lílika, f. = lila, Cig., Jan., vzhŠt.
  57. líliti, -im, vb. impf. die weiche Haut, die dünne Rinde von einem Baume abziehen, C.; — l. se, sich häuten (o rakih, gosenicah, kačah itd.), Mur.- Cig., Jan., C., vzhŠt.
  58. 2. lı̑m, m. der Leim; — iz nem.
  59. lı̑mba, f. die Zirbelkiefer oder Arve (pinus cembra), Cig., Tuš. (R.); — polj. limba; prim. stvn. līmboum, Mik. (Et.).
  60. lı̑mbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
  61. límbov, adj. vom Zirbelbaum, Cig.
  62. límbovina, f. das Zirbelholz, Jan. (H.).
  63. līmfa, f. brezbarvna sokrvca, mezga, die Lymphe, Cig., Jan.
  64. limonāda, f. pijača iz limonovega soka, die Limonade.
  65. limonīt, m. das Wiesenerz, das Habronemerz, der Limonit, Cig. (T.).
  66. lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
  67. lı̑nda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Stopice- Erj. (Torb.).
  68. líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.- Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.- Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
  69. lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).
  70. lı̑ndra, f. železna past, das Tellereisen, Bistra ( Notr.)- Erj. (Torb.); pos. past za vidre, Posavje.
  71. līnijski, adj. Linien-, DZ.
  72. lı̑nj, m. die Schleihe (tinca chrysitis), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
  73. líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož- Kres); — iz nem.
  74. lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  75. lípavəc, -vca, m. velikanska trta, rastoča z večine po borjačih in rodeča grozdje črnih, gostih jagod, ("lipovəc") Koblja Glava- Erj. (Torb.).
  76. lípavina, f. = lipavščina ("lípovina"), jvzhŠt.
  77. lipȃvščina, f. neka vinska trta: der Wippacher, Št.- Erj. (Torb.); tudi lípavščina ("lipovščina"): črna, bela l., Trumm., jvzhŠt.
  78. lı̑pəc, -pca, m. 1) = hostna lipa, Z.; vse bom posekal, bodi si lipa ali lipec, Levst. (Zb. sp.); — 2) neka vinska trta, C., M.
  79. lı̑pək, -pka, m. = šmarnica, ilovščica, der Hausrothschwanz (lusciola tithys), C.
  80. lı̑pež, m. kozje ime, Krn, Podmelci- Erj. (Torb.).
  81. lípina, f. neka vinska trta, Dol.- Erj. (Torb.), LjZv.
  82. lípinica, f. vino od lipine: kozarec sladke lipinice, LjZv.
  83. lı̑pnik, m. die Spätlinde ("cvete pozneje od lipe"), Polj.
  84. lípov, adj. Linden-, von Lindenholz; stati, držati se kakor lipov bog, eine unbeholfene, hölzerne Stellung, Haltung einnehmen, Mur., Levst. (Rok.), jvzhŠt.
  85. lípovəc, -vca, m. 1) der Lindenstab, Mur.; — 2) der Lindenbast, vzhŠt.- C.; — 3) der Lindenhonig, Mur.; — 4) die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), Tuš. (R.).
  86. 1. lípovina, f. das Lindenholz.
  87. lípovščica, f. neko belo grozdje, Rihenberk- Erj. (Torb.); pogl. lipavščina.
  88. liptáti, -ȃm, vb. impf. lechzen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; — pogl. hliptati.
  89. lirorę̑pəc, -pca, m. novoholandski l., der neuholländische Leierschwanz (maenura superba), Erj. (Ž.).
  90. 1. lı̑s, lísa, adj. = lisast, C., Z.
  91. 2. lis, adj. träge, faul, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  92. lísa, f. 1) eine kleine Fläche oder Stelle von anderer Farbe, der Flecken, bes. ein weißer Fleck; die Blässe (bei Thieren); konjska l., die Blässe an den Pferden, Cig., Jan., C.; — = maroga, Fr.- C.; tintna l., der Tintenfleck, Cig.; materna l., das Muttermal, C.; jetrna l., der Leberfleck, C.; solnčne lise, die Sonnenflecken, Cig. (T.); — = pleša, die Glatze, Mur., Jan., Fr.- C.; — 2) ein weibliches Thier mit einer Blässe; eine Stute, mit einer Stirnblässe, ogr.- C.; eine solche Kuh, Valj. (Rad); — eine solche Sau, jvzhŠt.; — 3) das Mühlenspiel, die Zwickmühle, Kras- Erj. (Torb.).
  93. lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.- Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.
  94. lísati, -am, vb. impf. durch Flecken bezeichnen, BlKr.- M.; zalo lisani metulj, Zv.; — beflecken, Cig.
  95. lı̑sčək, -čka, m. dem. lisec; — der Stieglitz oder Distelfink (fringilla carduelis), Jan., M., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
  96. 1. lisíca, f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.- C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.- C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.- C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
  97. lisíčast, adj. 1) kahl: l. človek, C.; — 2) lisičasta deska, ein Brett mit Makeln, vzhŠt.- C.; = deska, ki nima ostrih (živih) robov, C., jvzhŠt.; — prim. 2. lisica.
  98. lisíče, -eta, n. junger Fuchs, das Füchslein, C.; Prišla je lisica z lisičeti, Npes.-K.
  99. lisíčenje, n. die Fuchsschwänzerei, das Schmeicheln, Cig.
  100. lisı̑čji, adj. Fuchs-; lisičji rep, der Fuchsschwanz; lisičja kapa, die Fuchsmütze; po lisičje zvit, schlau wie ein Fuchs.

   26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA