Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
z (27.201-27.300)
-
ležiščnína, f. der Lagerzins, C.
-
lę̑žnica, f. 1) die Bienenzelle, C.; — 2) der Scheibenboden, der Schlauchboden ( bot.), h. t.- Cig. (T.); — 3) eine hölzerne Lagerstätte, die Pritsche, Cig.
-
ležnína, f. der Lagerzins, C., DZ.
-
ležnjáčič, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig.; (lažnjačič, Medv. [Rok.]).
-
ležúh, m. der Lieger, der Faulenzer, Jan.
-
1. li, conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj- Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [ nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).
-
líba, f. s to besedo zovejo gosi ali race, C., Dol.- Z., Št.- Valj. (Rad); — = kokoš, Ip.- Erj. (Torb.).
-
liberalúh, m. = liberalec ( zaničlj.), nk.
-
libet, m. s to besedo se zmerja potepenec, KrGora.
-
lı̑brast, adj. Figuren spielend, gezeichnet: l. les, C.; — prim. 2. libra.
-
líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.- C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.- C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade ( arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice ( opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.- Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem ( t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; ( hs., stsl.).
-
lı̑cema, adv. in gleicher Fläche: licema je glava žreblju, če je tako globoko zabit, da ne moli iz ploskve, eingelassen, Cig.; in gleicher Fronte, Rib.- M.; — prim. zlicema.
-
ličı̑łnik, m. sveder za mozniške luknje, Kr.; der Riegelbohrer, der Bandbohrer, V.-Cig.
-
2. ličína, f. die Larve, Cig., Zv.; — rus.
-
1. líčiti, -im, vb. impf. 1) schön machen, putzen, C., Z.; schminken, l. se, sich schminken, vzhŠt.- C.; — façonieren, Cig. (T.); — 2) glätten, polieren, C., M.
-
2. líčiti, lı̑čim, vb. impf. 1) den Bast wegschälen, Cig.; koruzo l., den Kukuruz schälen, Cig., BlKr.- M., Bolc- Erj. (Torb.); — l. grah, die Fäden von den Erbsenhülsen entfernen, Cig.; — 2) (kleine Ruthen) spalten, BlKr.- M.
-
lı̑čje, n. 1) der Bast; konopno, lipovo l., Pirc; od lipovega ličja plašč, Jurč.; — 2) die Brechacheln beim Flachs, Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 3) gespaltene Weiden-, Birkenruthen zum Binden ( z. B. der Weinstöcke), BlKr.- M.; l. dreti, BlKr.; — 4) die Maisschalen, Zora, Dol.
-
ličkaj, pron. was immer, etwas Geringfügiges, Nichtiges, Schlechtes, vzhŠt.- Mik.
-
ličkak, adj. was immer für ein, von geringem Werte, nichtig, schlecht, Trub., Dalm., vzhŠt.- Mik.
-
lı̑čkati, -am, vb. impf. abbasten, entbasten: konoplje l., Cig., Dol.; — abschälen: koruzo l., Dol.
-
lı̑čnica, f. das Wangen- oder Jochbein, Cig. (T.), Erj. (Z.).
-
ličnikovəc, -vca, m. ličnikovci ( zool.), Panzerwangen (trigloidei), h. t.- Cig. (T.).
-
líčnost, f. die Zierlichkeit, die Hübschheit, die Niedlichkeit; gospodska l., die Eleganz, Cig. (T.).
-
lı̑dež, m. kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
-
líganj, m. der Kalmar (loligo vulgaris), Primorje in otoci- Erj. (Torb., Z.); — prim. it. lolligine, lat. loligo, Mik. (Et.).
-
lı̑h, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica- Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.- C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
-
lı̑h, adv. = prav, baš, ravno, Mur., Mik.; lih kar = ravno kar, Ravn.; — iz: glih, nem. gleich.
-
1. lihati, -am, vb. impf. verschlucken, Rez.- C.
-
2. lihati, -am, vb. impf. za uho l., ohrfeigen, C.
-
líhniti, lı̑hnem, vb. pf. 1) übergehen (omittere), C.; — 2) l. koga za uho, jemandem eine Ohrfeige geben, C.
-
lihvár, -rja, m. der Wucherer, Cig., C., Zora.
-
lihváriti, -ȃrim, vb. impf. wuchern, Zora.
-
lihvȃrstvọ, n. der Wucher, Zora.
-
lı̑j, m. das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Met., Ip.- Erj. (Torb.), Goriš., Dol.; — = lijec, der Trichter, Alas., Štrek., DZ., Vrt., Notr.
-
lijȃj, m. der Wassereimer, Zilj.- Jarn. (Rok.), Mik.
-
liják, m. 1) der Ausguss, die Gosse, der Rinnstein, Dict.- Mik., Cig., Jan.; — 2) = lij, das Gießschaff, Mur., Cig., Jan., Mik., Met.; — 3) die Gießform für Kerzen, Cig.; — 4) der Gießbach, der Wildbach, Cig., Jan., Cig. (T.), Jap. (Sv. p.), Jes., Vrt.
-
líjanica, f. die Gusskerze, M., Z.
-
lijȃvica, f. 1) der Regenguss, Met.; deževne lijavice prst odnesejo z bregov, Vrtov. (Km. k.); — 2) die Diarrhöe, Dict., Cig., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); lı̑javica, M.
-
lijȃvina, f. das Wasser der Gießbäche, Rut. (Zg. Tolm.).
-
1. lı̑k, m. 1) die Figur, die Gestalt, das Bild, Cig. (T.), C.; die geometrische Figur, Cig. (T.); osnovni l., die Grundgestalt, Cig. (T.); kristalni liki, die Krystallgestalten, Cig. (T.); dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); zvočni lik, die Klangfigur, Jan. (H.); — 2) der Glanz, M., Z.; die Politur, Jan. (H.); — der äußere Schliff des Menschen, Jan., Valj. (Rad); prim. hs. lik, das Angesicht; — 3) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
1. líka, f. 1) die Form, die Gestalt, Z.; — die Lage: vinograd, njiva, hiša v (na) lepi liki, vzhŠt.- C.; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
-
2. líka, f. 1) der Bastfaden, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Blatt des Kukuruzkolbens, Mur.; — 3) die Faser, Jan.; konopljena, lanena l., C., Mik., Svet. (Rok.); lesna l., die Holzfaser, Cig.; — pismena l., der Strich, der Haarstrich, C.; — 3) volčja l., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), C.
-
likáłən, -łna, adj. zum Glätten, Polieren, Plätten dienend, Cig., Jan.
-
likȃłnica, f. der Raum, wo etwas geglättet wird, Cig., DZ.
-
likȃłnik, m. ein Werkzeug zum Glätten, Cig., Jan.; — das Plätt- oder Bügeleisen, Cig., Jan., Levst. (Pril.), M.; — leseno, gobi podobno orodje za likanje, Notr., Gor.; — ein Glättholz der Schuster, Cig., M.; — das Mangholz, die Rolle für Wäsche, C.; ("líkavnik", Valj. [Rad]).
-
likálọ, n. ein Glättwerkzeug, Jan., C.; koščeno l., das Glättbein, Cig.; — das Poliereisen, Jarn., Cig., Jan.; — die Rolle, die Wäschmange, C.; — ein Holz zum Glätten der Strohhüte, Mengeš ( Gor.).
-
lı̑kar, -rja, m. 1) eine Art Glättholz für die Wäsche, C.; ( vormals statt des Bügeleisens gebraucht, Z.); — 2) der Splintkäfer (eccoptogaster), Erj. (Z.).
-
1. lı̑kati, -am, vb. impf. glätten, Mur., Cig., Jan.; l. papir, Dict.; slamnate kite za slamnike z likalnikom likajo, Mengeš ( Gor.); polieren, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Vrt.; platno, perilo l., plätten, bügeln, Cig., Jan.; mangen, Cig., Jan.; sukno l., appretieren, Cig.; klobuke l., die Hüte rein streichen, Cig.; z voskom l., bohnen, Cig.; — schön machen, putzen, Štrek.; — l. kaj, die letzte Feile an etwas anlegen, Cig. (T.); — verfeinern, civilisieren, bilden, Cig., Jan., nk.
-
2. líkati, lı̑kam, -čem, vb. impf. abbasten, abschälen, Mur., Cig.; konoplje l., C.; turščico l., Mur., Nov., Dol., vzhŠt.
-
3. lı̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen (beim Weinen), C.; — schlürfen: likati in piti, C.; — prim. hlikati.
-
lı̑kof, m. die Zeche oder das Mahl, das am Abschlusse einer Arbeit, eines Kaufes u. dgl. gegeben wird, der "Leikauf"; l. piti, za l. dati, Vrt., Lašče- Levst. (Rok.); nocoj bomo imeli likof, jvzhŠt.; — der Gelöbnistrunk, Meg., Mik.; — prim. srvn. lītkouf, Mik. (Et.); švab., bav. leitkauf, Levst. (Rok.).
-
lı̑koma, adv. zusammenpassend: dva panja l. stekniti, C.
-
líkovəc, -vca, m. der Seidelbast (daphne Mezereum), C.
-
lı̑lək, -lka, (-ləka), m. 1) die abgelegte Schlangenhaut: kačji l., vzhŠt.- Kres; — 2) die weiche Haut des Eies, C.; — 3) feiner Birkenbast, C.; — 4) mieternder Krebs, Mur., Jan., C., Mik.; — 5) die Fledermaus, Hal.- Zora; — 6) die Insectenpuppe, Mur., Mik.; — 7) zapadni štajerski Slovenci imenujejo Doljance pod Ptujem, kateri "bize" nosijo, "Lileke", C.; ptujske Podravljane — imenujejo "Lileke", Pjk. (Črt.); — prim. liliti se; srb. lila, ono što se oguli s brezove ili s trešnjove kore kao hartija, Vuk; — 8) die abprallende Bewegung eines längs der Wasserfläche geschleuderten flachen Steines, Štrek.
-
lílica, f. = liličnjak, vzhŠt.- C.
-
lílika, f. = lila, Cig., Jan., vzhŠt.
-
líliti, -im, vb. impf. die weiche Haut, die dünne Rinde von einem Baume abziehen, C.; — l. se, sich häuten (o rakih, gosenicah, kačah itd.), Mur.- Cig., Jan., C., vzhŠt.
-
2. lı̑m, m. der Leim; — iz nem.
-
lı̑mba, f. die Zirbelkiefer oder Arve (pinus cembra), Cig., Tuš. (R.); — polj. limba; prim. stvn. līmboum, Mik. (Et.).
-
lı̑mbar, -rja, m. = lilija, Pohl., V.-Cig. i. dr.; — morda napravljeno iz "Limbarska gora", kar je postalo iz nem. Lilienberg, C.
-
límbov, adj. vom Zirbelbaum, Cig.
-
límbovina, f. das Zirbelholz, Jan. (H.).
-
līmfa, f. brezbarvna sokrvca, mezga, die Lymphe, Cig., Jan.
-
limonāda, f. pijača iz limonovega soka, die Limonade.
-
limonīt, m. das Wiesenerz, das Habronemerz, der Limonit, Cig. (T.).
-
lína, f. das Dachfenster; ein Fenster, eine Lucke ohne Glasverschluss; bes. das Thurmfenster; slepe line, die blinden Fenster am Thurmdache, BlKr., Polj.; die Schießscharte, Z.; — ein Loch im Eise, C.; — die Oeffnung mit der Fallthür vor dem Sautrog, C.; — pl. line, das Fenster überhaupt, Dol.; Šla sta na ispe visoke Odperat line široke, Npes.-K.; Bratec pa zdaj v linah stoji, Npes.-K.; line zaluščiti, die Fenster zuschlagen, Pohl. (Km.); — line so tudi luknja, skozi katero se klaja iznad hleva meče v hlev, Nov.; — prim. stvn. hlina, lina, srvn. line, Balkon, Mik. (Et.).
-
lı̑nda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Stopice- Erj. (Torb.).
-
líndək, adj. indecl. eben, glatt, Gor., Dol.- Levst. (M.), BlKr.; lindek kakor miza, Levst. (Rok.); ne more l. govoriti, l. izgovarjati besede, nema l. jezika, er hat keine fertige Zunge, Dol.- Levst. (M.); (lintik mu teče govor, Poh.; — l. človek, gewandt, Poh.); — prim. nem. lind = nicht rauh. (?)
-
lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).
-
lı̑ndra, f. železna past, das Tellereisen, Bistra ( Notr.)- Erj. (Torb.); pos. past za vidre, Posavje.
-
līnijski, adj. Linien-, DZ.
-
lı̑nj, m. die Schleihe (tinca chrysitis), Mur., Cig., Jan., Frey. (F.), Gaziče na Krki- Erj. (Torb.).
-
líntvern, m. der Lindwurm, Cig., Kr.; (lintvrt, Ptuj; lintvur, Ormož- Kres); — iz nem.
-
lípa, f. 1) die Linde; hostna l., die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), velikolista l., die großblättrige Linde, die Sommer- o. Frühlingslinde (tilia grandifolia), Tuš. (R.); — 2) kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
-
lípavəc, -vca, m. velikanska trta, rastoča z večine po borjačih in rodeča grozdje črnih, gostih jagod, ("lipovəc") Koblja Glava- Erj. (Torb.).
-
lípavina, f. = lipavščina ("lípovina"), jvzhŠt.
-
lipȃvščina, f. neka vinska trta: der Wippacher, Št.- Erj. (Torb.); tudi lípavščina ("lipovščina"): črna, bela l., Trumm., jvzhŠt.
-
lı̑pəc, -pca, m. 1) = hostna lipa, Z.; vse bom posekal, bodi si lipa ali lipec, Levst. (Zb. sp.); — 2) neka vinska trta, C., M.
-
lı̑pək, -pka, m. = šmarnica, ilovščica, der Hausrothschwanz (lusciola tithys), C.
-
lı̑pež, m. kozje ime, Krn, Podmelci- Erj. (Torb.).
-
lípina, f. neka vinska trta, Dol.- Erj. (Torb.), LjZv.
-
lípinica, f. vino od lipine: kozarec sladke lipinice, LjZv.
-
lı̑pnik, m. die Spätlinde ("cvete pozneje od lipe"), Polj.
-
lípov, adj. Linden-, von Lindenholz; stati, držati se kakor lipov bog, eine unbeholfene, hölzerne Stellung, Haltung einnehmen, Mur., Levst. (Rok.), jvzhŠt.
-
lípovəc, -vca, m. 1) der Lindenstab, Mur.; — 2) der Lindenbast, vzhŠt.- C.; — 3) der Lindenhonig, Mur.; — 4) die kleinblättrige Linde, die Winter- oder Spätlinde (tilia parvifolia), Tuš. (R.).
-
1. lípovina, f. das Lindenholz.
-
lípovščica, f. neko belo grozdje, Rihenberk- Erj. (Torb.); pogl. lipavščina.
-
liptáti, -ȃm, vb. impf. lechzen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; — pogl. hliptati.
-
lirorę̑pəc, -pca, m. novoholandski l., der neuholländische Leierschwanz (maenura superba), Erj. (Ž.).
-
1. lı̑s, lísa, adj. = lisast, C., Z.
-
2. lis, adj. träge, faul, Zilj.- Jarn. (Rok.).
-
lísa, f. 1) eine kleine Fläche oder Stelle von anderer Farbe, der Flecken, bes. ein weißer Fleck; die Blässe (bei Thieren); konjska l., die Blässe an den Pferden, Cig., Jan., C.; — = maroga, Fr.- C.; tintna l., der Tintenfleck, Cig.; materna l., das Muttermal, C.; jetrna l., der Leberfleck, C.; solnčne lise, die Sonnenflecken, Cig. (T.); — = pleša, die Glatze, Mur., Jan., Fr.- C.; — 2) ein weibliches Thier mit einer Blässe; eine Stute, mit einer Stirnblässe, ogr.- C.; eine solche Kuh, Valj. (Rad); — eine solche Sau, jvzhŠt.; — 3) das Mühlenspiel, die Zwickmühle, Kras- Erj. (Torb.).
-
lísast, adj. 1) mit einem oder mehreren Flecken versehen, gefleckt; lisast konj, ein Pferd mit einer Blässe; lisasta krava, svinja; — = plešast, eine Glatze habend, Mur., C.; — 2) = prismuknjen, Tolm.- Štrek. (Let.); lisasto napraviti, narediti, einen dummen Streich begehen, Cig.
-
lísati, -am, vb. impf. durch Flecken bezeichnen, BlKr.- M.; zalo lisani metulj, Zv.; — beflecken, Cig.
-
lı̑sčək, -čka, m. dem. lisec; — der Stieglitz oder Distelfink (fringilla carduelis), Jan., M., Frey. (F.), Erj. (Ž.).
-
1. lisíca, f. 1) der Fuchs (canis vulpes); polarna l., der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.); črna l., der Brandfuchs, Cig.; rjava l., der Braunfuchs, Cig.; — vsaka l. svoj rep hvali = jeder Krämer lobt seine Ware, Cig.; lisici na rep sesti, das Hasenpanier ergreifen, Cig.; — das Fuchsweibchen; lisica in lisjak; — 2) ovčje ime, Erj. (Torb.); — 3) der Eierschwamm, der Pfifferling (cantharellus cibarius), Cig., SlGor.- C.; — 4) ime raznim pripravam: das Fangeisen, das Schlageisen, die Fuchsfalle, Cig., Jan., Fr.- C.; — der Reifzieher der Böttcher, Cig., Jan.; — pl. lisice, die Handfesseln, Dict., Mur., Cig., C.; die Springer, vzhŠt.- C.; — die Daumenschraube, Cig.; — 5) eine Art große Pelzhandschuhe, C.; — 6) eine Krankheit des Hopfens, wo die Kolben bräunlich werden und abfallen, C.
-
lisíčast, adj. 1) kahl: l. človek, C.; — 2) lisičasta deska, ein Brett mit Makeln, vzhŠt.- C.; = deska, ki nima ostrih (živih) robov, C., jvzhŠt.; — prim. 2. lisica.
-
lisíče, -eta, n. junger Fuchs, das Füchslein, C.; Prišla je lisica z lisičeti, Npes.-K.
-
lisíčenje, n. die Fuchsschwänzerei, das Schmeicheln, Cig.
-
lisı̑čji, adj. Fuchs-; lisičji rep, der Fuchsschwanz; lisičja kapa, die Fuchsmütze; po lisičje zvit, schlau wie ein Fuchs.
26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301 27.401 27.501 27.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani