Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (26.901-27.000)

  1. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
  2. laščə̀c, -čəcà, m. die Zecke (ixodes ricinus), Lašče- Erj. (Torb., Ž.); drži se me kakor laščəc, Jurč.; — prim. loščec.
  3. lȃšta, f. die Leiste; — iz nem.
  4. lȃt, lȃta, latȗ, m. 1) die Rispe ( z. B. bei der Hirse, dem Hafer), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.); če oves kaže lat, mine glad, C.; — 2) = klas, Mur., Danj. (Posv. p.); — 3) = koruzni strok, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. vlat.
  5. láta, f. die Latte; late, die Querbalken bei Garbenharfen, M., C.; — iz nem.
  6. latíca, f. der Maiskolben: koruzna l., Ip.- Erj. (Torb.).
  7. latìč, -íča, m. dem. lat, m.; das Rispchen: proso zasliši mlatiče, pa skoči v latiče, M.
  8. latíniti, -ı̑nim, vb. impf. latinisieren, nk.; — ins Latein übersetzen, nk.
  9. latník, m. 1) der Lattennagel; — 2) die Latte, an welcher die Rebe gezogen wird, die Rebenlatte, die Rebenstange, M., C.; — 3) das Rebenspalier, das Rebengeländer, ein daraus gemachter Laubengang oder eine solche Laube, Alas., Cig., C., Štrek., Notr., Ip., Prim.; — tudi: lȃtnik.
  10. latov, m. der Ueberreiter (Finanzwächter), Mik. (Et.); — prim. magy. látó, Mik. (Et.).
  11. látovski, adj. l. jezik, eine Art Gaunersprache, Kr.; ( n. pr. lantje-fate lazte-pate, lah-strate le-grete = fantje pazite, strah gre, LjZv. II. 732.).
  12. látovščina, f. = latovski jezik, v katerem se zlogi navadnih besed prestavljajo ali med nje drugi na razne načine vrivajo, SlN.
  13. látvica, f. dem. 1. latva; 1) plitva mlečna posoda s "šobo", seichte Milchschüssel; pod latvico tudi pečejo pogačo, Štrek.; — 2) die Napfschnecke (patella), Erj. (Z.).
  14. látvička, f. die Weißwurz (polygonatum), Št.- Cig., C.
  15. 2. láva, f. der Kamin, Cig., C.; — der Credenztisch, Pohl., Mur.; — prim. leva.
  16. lavdica, f. = škrjanec, Z., Vrtov. (Km. k.); — prim. lat. alauda, Lerche.
  17. lȃvək, -vka, m., M., nav. pl. lavki, die Ueberbleibsel (an Aehren, Obst, udgl.) nach der Ernte, Z.; (lavke, f. pl., C.).
  18. lȃvkar, -rja, m. der Nachleser, ZgD.
  19. lávor, -rja, m. = lavorika, Z., nk.; — prim. hs. lovor.
  20. lavoríkovina, f. das Lorbeerholz, Jan.
  21. lȃvra, f. ein durch das Eis geschlagenes Loch, die Wuhne, die "Lauer", Jarn.; Mur., Cig., Jan., C.; — iz nem.
  22. lȃvta, f. die Laute, Cig.; — iz nem.
  23. lȃvžak, m. der Hosensack, C.; — gotovo iz nem.
  24. lȃž, ləžı̑, nav. lažı̑, f. die Lüge; debela, kosmata l., eine grobe Lüge; = košata l., C.; na laž koga postaviti, staviti, devati, jemanden einer Lüge zeihen, jemanden Lügen strafen; na lažeh ostati, der Lügen überwiesen werden; laži je plitko dno = kjer laž kosi, ondi ne večerja = laž ima kratke noge, Npreg.- Cig.
  25. lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
  26. lažem, praep. = lagom, razen, BlKr.- DSv.
  27. laži-, v sestavah, Pseudo-, After- n. pr. lažiliberalizem; der Pseudoliberalismus, SlN.; laživrač, der Afterarzt, Bes.; lažiustavnost, die Pseudoconstitution, C., itd.
  28. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
  29. 2. le, (breznaglasna besedica, ki se pristavlja demonstrativnim besedam ali pa tudi pred nje stavi; v pisavi se navadno loči s črtico od demonstrativne besede; včasi pa je samostalnik vmes); da, hier; ta-le človek, dieser Mensch da; tam-le, tod-le, le-ta, le-tod, le-sem i. t. d.; le-k mestu, sogleich, ogr.- C.; — nastalo iz "glej", Mik. (Et.).
  30. ləbánja, f. 1) der Schädel, C., Z., Jap. (Prid.); — 2) die Anhöhe, der Hügel, C., Z.
  31. lebę́da, f. die Melde, Mik., Medv. (Rok.); bela ali povrtna l., die Garten- oder Zuckermelde (atriplex hortensis), divja l., die spitzblättrige Melde (atr. patula), morska l., die Meermelde (atr. halimus), Cig.; — prim. loboda.
  32. 1. lę́ca, f. die Kanzel, der Predigtstuhl, Mur., Cig., Jan., Hip. (Orb.), Kr.- Valj. (Rad); — prim. srvn. letze, Vorlesung eines Abschnittes der Bibel in der Kirche, lat. lectio, Mik. (V. Gr. I. 314.).
  33. 2. lę́ca, f. das Trinkgeld, C., Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. bav. ze letz geben = als Trinkgeld geben, Levst. (Rok.).
  34. lę́cati, -am, vb. impf. 1) biegen, C.; — l. komu, Schlingen legen, C.; — 2) l. se, sich strecken, sich recken ( z. B. vor Schläfrigkeit), Mur., Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; — 3) l. se, beben, sich fürchten, zagen, C.; leca se duša moja, kajk.- Valj. (Rad); — 4) lecati, in Furcht, in Angst sein, ogr.- C.; verzagen, Meg.; — 5) l. za čim, nach etwas sich sehnen, C., ogr.- Mik.; — koren: lenk-; prim. lekniti.
  35. lę́cət, -cta, m. der Lebkuchen; lę́cet, eta, Št.; — prim. bav. lebzelten.
  36. lecijan, m. der Enzian, Cig., Jan., Mik.
  37. lę́ča, f. 1) die Linse; prava l., die Linse (ervum lens); — turška l., der Blasenstrauch (colutea arborescens), Tuš. (R.); — divja l., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), M., C.; tudi: die rauhhaarige Linse (ervum hirsutum), Josch; — vodna l., die Wasserlinse (lemna), Tuš. (B.); = žabja l., C.; — 2) die Linse im Ohr, Erj. (Som.); — 3) die Augenlinse, C.; (steklena) l., die Glaslinse ( phys.), Cig. (T.); kristalna l., die Krystallinse, Sen. (Fiz.); razmetna l., die Zerstreuungslinse, zbiralna l., die Sammellinse, Sen. (Fiz.); l. razmetnica, zbiralka, Cig. (T.); izbočena l., die Convexlinse, jamasta l., die Concavlinse, Sen. (Fiz.); l. priočnica, die Ocularlinse, l. predmetnica, die Objectivlinse, Cig. (T.).
  38. lę́čast, adj. 1) linsenförmig, Mur., Cig., Jan.; lečasta žleza, die Linsendrüse, Cig.; — 2) mit linsenförmigen Fleckchen, C.
  39. lẹ̑čba, f. die ärztliche Behandlung, Cig., DZ.
  40. 2. lẹčę̑n, adj. koren lečen, eine Zauberwurzel, Npes.- Jan. (H.).
  41. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
  42. lẹčı̑təv, -tve, f. die Heilung, die ärztliche Behandlung, Jan.
  43. 1. lẹ́čiti, lẹ̑čim, vb. impf. heilen, curieren, Cig., Jan., nk.; l. koga, Cig.; l. koga mrzlice, jemandem das Fieber vertreiben, Cig.; — l. komu s čim, Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.); l. ubogim ljudem, Levst. (Nauk); — l. se, medicinieren, Jan.; — l. se česa, sich etwas vom Halse schaffen, Cig.; — lečiti, mit Sympathiemitteln curieren, Notr.
  44. 2. lę́čiti, -im, vb. pf. = lekniti, zucken, C.
  45. lečkaj, pron. indef. = ličkaj, bodikaj, vzhŠt.; etwas Geringes, Nichtiges, Hal.- C.
  46. lẹ̑čnik, m. der Arzt, Cig., Jan., Slom., nk.
  47. lẹ̑čniški, adj. ärztlich, C.
  48. lę̑dəc, -dca, m. der Krystall, V.-Cig., Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  49. lę́deja, f. die Wade, zapŠt.- C.; — prim. rus. ljadveja, der Schenkel.
  50. 1. ledę̑n, adj. aus Eis, eisig, Eis-; ledena skorja, die Eiskruste; leden pot, beeister Weg; ledena doba, die Eisperiode, Cig. (T.); — človek ledenega srca, ein kaltherziger Mensch.
  51. ledę́nčica, f. die Eisbirn, Cig.; — die Glaskirsche, Z.
  52. ledę́nəc, -nca, m. 1) der Monat Jänner, C.; — 2) der Kandelzucker, Jan. (H.).
  53. ledenẹ́ti, -ím, vb. impf. zu Eis werden, Z., Let., Vrt.; — krystallisieren, V.-Cig.; sol ledeni, Cig.
  54. ledeník, m. 1) der Eisberg, Cig.; plaziti se po snežnikih in ledenikih, Erj. (Izb. sp.); prim. lednik; — 2) der Eisapfel, Cig.; — 3) der Eisschuh, M., C.; das Steigeisen, C.
  55. ledeníti, -ím, vb. impf. 1) beeisen, Cig.; — 2) l. se, zu Eis werden, Cig.; ledenijo se vode, DSv.; — 3) l. (se), krystallisieren, Cig. (T.).
  56. ledę̑tina, f. 1) das Gefrorene, Jan., C.; — 2) die Sulze, Blc.-C.
  57. lę́dija, f. die Wade, jvzhŠt., Kamnik ( Gor.)- C.; — pogl. ledeja.
  58. ledína, f. unbebautes, brachliegendes Ackerland; ledino orati; v ledino pustiti, öde lassen, nicht bearbeiten; — ein mit Gras bewachsener Platz, der keine Wiese ist, der Anger; na ledini pred hišo se otroci igrajo.
  59. ledı̑nščica, f. das Marienblümchen (bellis perennis), jvzhŠt.
  60. ledíšče, n. 1) das Eislager, das Eisfeld, Cig., Jan.; — 2) der Gefrierpunkt, der Eispunkt, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  61. ledíti se, -ím se, vb. impf. zu Eis werden, Cig., Jan.
  62. lę́dje, n. die Lenden, Cig., Jan., Mik., vzhŠt.; tudi: pl. ledja, Cig., Jan.; vaša ledja imajo prepasana biti, Ev. (Rok.).
  63. 1. ledníca, f. die Eisgrube, der Eiskeller, Jan., M., DZ.
  64. 2. lę̑dnik, m. eine Art Wicke (vicia): mala grašica v silju, ima bridko zrno in majhno stročje, C.; po ledniku kruh pogreni, Z.
  65. lednı̑ški, adj. Gletscher-: l. ulom, die Gletscherlawine, ledniška groblja ali griža, die Gletschermoräne, ledniška miza, der Gletschertisch, Cig. (T.).
  66. ledovı̑t, adj. eisig, Bes.; Do ledovitih mej sveta, Levst. (Zb. sp.).
  67. 2. ledovjè, n. die Lenden, die Lendengegend, Dict., Cig., Mik., vzhŠt., Gor.; ("ledavje", Trub., Krelj); tudi: lę́dovje, vzhŠt.; = pl. ledovja: opaši svoja ledovja, Dalm.; (— tudi: ledovje f. pl.: tvoje ledovje te bodo bolele, moje ledovje so polne beteža, Dalm.); — nam. ledəvje; prim. ledje.
  68. 3. ledvę̑n, adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje ( Dol.).
  69. ledvę́nəc, -nca, m. der Hornklee (lotus corniculatus), Cig.; — iz rus.
  70. ledveníca, f., Z., die Niere, pl. ledvenice, die Nieren, Bes.
  71. ledvı̑čnik, m. die Lendenwurz, Cig.
  72. lę́ga, f. das Liegen, Cig., Jan.; lena lega srečo bega, Npreg.- Cig., M.; lega mu dobro de, C.; — jabolka v lego dejati, abliegen lassen, Danj.- Mik.; — der Beischlaf, C.; nezakonska l., Dalm.; — 2) die Lage, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; zemljepisna l., die geographische Lage, Jes.; — pri legi mi je, es ist mir gelegen, ich kann es leicht thun, C.; — die Schichte, die Lage, Cig., DZ.; — 3) die Lagerstätte, Mur.; močiti svojo lego s solzami, Dalm.; — 4) der Kragstein, V.-Cig.; — der Tragbaum = greda, Z.; — pl. lege, die Tragbäume für Fässer, Ljub.; die Lagerbäume auf dem Wirtschaftswagen, Notr.; die hängenden Tragbalken zur Transportierung von Bienenstöcken, Lašče- Levst. (Rok.); — 5) der Einschnitt, die Kerbe (der Zimmerleute), vzhŠt.- C.; — 6) das Gebrüte, Cig.; — 7) die Thierraçe, C.
  73. legālən, -lna, adj. postaven, zakonit, legal, Cig. (T.).
  74. lę́gar, -rja, m. 1) eine hitzige Krankheit, der Typhus, Mur., Cig., Jan., Slom., nk., Gor.; prim. nem. "Lagerfieber, Lagertyphus", C., Mik. (Et.); bav. leger, der Zustand des Liegens, C.; — 2) = kampišče, Dict.; — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, C., Goriška ok.- Erj. (Torb.); prim. legnar.
  75. legȃt, m. 1) das Sprachrohr, Jan., Nov.; — 2) der Bienenfresser (merops apiaster), Cig., C., Erj. (Z.); — = legen, die Nachtschwalbe, Levst. (Nauk); dete vpije, kakor legat, DSv.; "neki ptič, ki poje, kakor kravji pastir trobi", Dramlje ( Št.)- Pjk. (Črt.).
  76. ləgáti, lážem, vb. impf. lügen: l. komu, jemanden belügen, Cig., Jan.; laže, kakor bi orehe trl (grizel, tolkel), er lügt ohne Scheu, Cig.; laže, da se kadi, da smrdi, da se megla dela, da sam sebi verjame, Met.; tudi: l. se, Cig., Jan.; rad se laže, jvzhŠt.; Ni sebi se ni drugim se ne laži, Str.
  77. lẹ́gati, -am, vb. impf. sich (wiederholt) legen, sich zu legen pflegen; vstajali so bolj trudni nego so legali, LjZv.; — praes. tudi: lẹ́žem, Raščica ( Dol.)- Levst. ( Glas.).
  78. ləgȃvəc, -vca, m. = lažnivec, Rez.- C.
  79. légen, -gę́na, m. die europäische Nachtschwalbe o. der Ziegenmelker (caprimulgus europaeus), Erj. (Ž.), Šempas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  80. legı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) zlivati, splavljati kovine, legieren, Cig. (T.).
  81. legitīmən, -mna, adj. postaven, zakonit, legitim, Cig. (T.).
  82. léglọ, n. 1) das Lager des Wildes, das Nest, Cerovo ( GBrda), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) die Brut, das Geheck, Mur., Cig., Jan., Zora; leglo psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig., Jan., Mik.; dva mladička istega legla, LjZv.; — 3) fauler Mensch, Rib.- Mik.
  83. lę́gnar, -rja, m. 1) der Lagerbaum (für Fässer); — legnarji, die Lagerbäume der Dreschtenne, Lašče- Levst. (Rok.); die zwei Lagerhölzer auf dem Wirtschaftswagen; — 2) človek, ki rad leži, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. geleger, das, worauf etwas zu liegen kommt, Levst. (Rok.).
  84. lẹ́ha, f. das Ackerbeet, das Gartenbeet; na lehe orati, ( opp. na pleh o.) Polj., Tolm.; — l. gnoja, sena, eine Reihe Düngerhaufen, Heuhaufen, C., Z.; — ein Streifen: tu in tam še kaka leha snega leži, Ljub.; — ein unbewachsener Streifen auf einer Wiese, einem Acker, SlGor.; — ein Schmutzfleck: l. na suknji, Ljub.
  85. ləhȃn, -hnà, adj. = lahen, Bes.; lehno prijeti, Levst. (Zb. sp.).
  86. lẹ́hast, adj. mit Schmutzflecken bedeckt: lehasta suknja, Ljub.
  87. lehək, -hka, adj., Cig., Jan., vzhŠt., pogl. lahek.
  88. 3. lę̑hət, -hta, m. to mi je šlo v lehet = izgubil sem pri prodajanju, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  89. ləhkóba, f. = lehkota, Z.
  90. ləhkótica, f. die Ballote (ballota nigra), Cig., Medv. (Rok.); — die Muscateller-Salbei (salvia sclarea), Medv. (Rok.); — der Beifuß (artemisia), vzhŠt.- C.
  91. lẹ̑hnik, m. die klebrige Salbei (salvia glutinosa), za Krnom- Erj. (Torb.).
  92. lę̑j, interj. = glej, sieh, sieh da (lejta, lejte); lejte si! seht doch! Levst. (Zb. sp.); — prim. gledati.
  93. lẹ́k, m. 1) das Heilmittel, Ist.- Mur., Cig., Jan., Štrek., nk., pod Poreznom- Erj. (Torb.); za smrt ni leka, gegen den Tod ist kein Kraut gewachsen, Cig.; — die Dosis, Notr.- Cig.; — ein kleines Quantum: zlata ni v njem niti za lek, Erj. (Izb. sp.); — der Talisman, Čepovan ( Goriš.)- Erj. (Torb.); vedomca vrniti z mogočnimi leki, da ne pride v hišo, pri Trstu- LjZv.; — das Mittel, C.; pravni l., das Rechtsmittel, DZ.; — 2) kačji l., der Lauch (allium sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  94. lẹkár, -rja, m. 1) der Pharmaceut, Cig.; der Apotheker, Cig., Jan.; — 2) = zdravnik, Vod. (Bab.), Valj. (Rad).
  95. lẹkarı̑ja, f. 1) coll. Arzneien, C.; — die Cur, C.; — 2) lekarije, Droguen, Cig. (T.).
  96. lẹkarína, f. die ärztliche Gebür, Jan. (H.).
  97. lẹkȃrnik, m. der Apotheker, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk).
  98. lẹkárski, adj. Pharmaceuten-, Apotheker-, Cig., Jan.; l. zapis, das Recept, C.
  99. lę́kniti, * lę̑knem, vb. pf. 1) biegen, M., C.; — 2) l. se, sich entsetzen, erschrecken, ogr.- Mik.; — 3) intr. lekniti, auffahren ( z. B. vom Hasen), C.; erschrecken, C., Mik.; erstaunen, C.
  100. leknọ, n. die Seerose (nymphaea), C., Z.

   26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201 27.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA