Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (26.801-26.900)

  1. lágoj, adj. schlecht, gering, C.; — böse, ogr.- Mik., C. ( Vest.); lagoja mačeha, Npes.-Vraz.
  2. lagǫ̑j, m. der Lärm, das Geschrei, Cig., Jan., Gor.; lagoj zagnati, Z.; l. gnati, SlN.; lagoje delati, Gor.
  3. lagom, praep. = razen, BlKr.- DSv.
  4. lágot, f. die Bequemlichkeit, die Gemächlichkeit, Jan., C.; z lagotjo, Cig.; z lagotjo smo delali, Vrsno, Lašče- Erj. (Torb.); stara, dobro uglajena steza lagoti, Zv.
  5. lágvič, m. dem. lagev, das Fässchen, C., Valj. (Rad), vzhŠt.
  6. lágvičək, -čka, m. dem. lagvič, vzhŠt.
  7. láhək, -hka, adj. leicht; l. kakor pero, federleicht; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! lȃhki kamen, der Tuffstein, Cig., Jan.; lahki korak, der Passgang, Cig.; l. jezik, geläufige Zunge, Cig. (T.); lahko konjištvo, leichte Reiterei, Cig.; lahko spanje, leiser Schlaf, Cig.; lahko noč, gute Nacht! lahke krvi, leichtblütig, Cig.; l. za delo, arbeitsscheu, Cig.; lahka bolezen, eine ungefährliche Krankheit, Unpässlichkeit, Cig.; lahka smrt, sanfter Tod; lahko je s tujim polenom orehe klatiti = aus anderer Leute Haut ist gut Riemen schneiden, Cig.; lahko se smeješ, l. se ti je smejati, du hast gut lachen; lahko si misliš, du kannst dir vorstellen; zdaj že lahko nehaš, jetzt kannst (darfst) du schon aufhören; lahko, da je, lahko da, leicht möglich, es kann schon sein; na lahko dihati, leise athmen; na lahko hoditi, leicht auftreten; na lahko prijeti koga, jemanden sanft angreifen; po lahko, gemach, langsam; z lahka (iz lahka), leicht, C., Mik., Levst. (Močv.); wohlfeil, BlKr.; — compar. lȃžji, lehkejši (lahkejši); adv. lȃžje, láglje; tudi: laže, Levst. (Močv.), nk.; ( nav. lǫ̑že; lažej, Trub.- Mik.).
  8. láhət, -hta, m. = laket, lekat, na vzhodu.
  9. lahkokrȗhar, -rja, m. ein leichtlebiger Mensch, Zv.
  10. lahkopèt, -pę́ta, adj. leichtfüßig, Z.
  11. lahkoȗmje, n. = lahkomiselnost, Zv.
  12. lahkožı̑včək, -čka, m. dem. lahkoživec, LjZv.
  13. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
  14. lájav, adj. zum Bellen geneigt, M.; — zum Keifen, Schmälen geneigt, Cig., Jan., BlKr.- M.; lajava usta, ein freches Maul, Cig.; lajavi posli, Trub.
  15. lájavəc, -vca, m. der Beller, Cig., M.; — der Keifer, der Schreier, Cig., Jan., BlKr.- M., Mik.; = hudojezičen človek, Dict.
  16. lȃjbič, m. die Weste, Jan., Zora; — iz nem. "Leibchen".
  17. lȃjdər, -dra, m. der Vagabund, C., Z.
  18. lȃjdra, f. die Herumstreicherin, die Schlampe, Cig., C., na vzhodu; — prim. it. landra, feile, umherstreifende Dirne, Levst. (Rok.).
  19. lȃjdrati, -am, vb. impf. herumstreichen, ein liederliches Leben führen, Z.; = l. se, Cig., M.
  20. lȃjež, m. das Gebell, Zv., Let., Erj. (Izb. sp.).
  21. lȃjhati, -am, vb. impf. 1) betrügen, täuschen, Meg., Cig., Jan., Fr.- C.; — 2) po svetu koga l., jemanden hin und her treiben, Železniki ( Gor.); — l. se, sich herumtreiben, C.; — 3) lajhati, intr. herumstreichen, M.; kod si lajhal? Lašče- Levst. (Rok.); — prim. bav. laichen, betrügen, srvn. leychen, vexare, Levst. (Rok.).
  22. lȃjnati, -am, vb. impf. 1) leiern, Mur., Cig., Jan.; lajnar pa lajna prelepo, Npes.- Valj. (Rad); — 2) herumstreichen, M.; = potepati se, Glas.; otroci po vasi lajnajo, Bes.; — 3) = zvoniti, Železniki ( Gor.); bingljati: štirje nosijo, štirje lajnajo, dva gledata, dva poslušata, eden poganja (= krava), Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
  23. lȃjta, f. ein Fass für trockene Gegenstände, (Getreide, Kalk, udgl.), die Leite; — iz nem.
  24. lakājəc, -jca, m. = lakaj, jvzhŠt.
  25. lakȃt, -ktà, -ktȗ, ( nav. -htà, -htȗ), m. 1) der Ellbogen, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kr.; lakə̀t, -ktà, ogr.- Valj. (Rad); lákət (làkət), lákta, kajk.- Valj. (Rad); láhət, -hta, vzhŠt., jvzhŠt.; — 2) die Elle; dva lakta, trije lakti, na vzhodu- Mik.; po laktu, ellenweise, Jan.; ( dual., pl. laktı̑ [laktı̑, lehtı̑], f. dve lahti, tri lahti, sto lahti, na zapadu- Mik.; devet lahti platna, Vod. [Izb. sp.]); — prim. lahet.
  26. lákati, -am, vb. impf. 1) hungern, Savinska dol.; — gierig sein, ogr.- Let., SlN.- C.; — 2) laka me, es sicht mich an, Mur.; es reizt mich, Z.; — 3) hungern lassen: čebele l., Gol.
  27. lakətnár, -rja, m. kdor z laktom meri, ogr.- Valj. (Rad).
  28. láknast, adj. = vlaknast, Cig., Zv.
  29. lákom, adj. 1) gierig, lüstern, Dict., Jan., Mik., Vrt.; — habgierig, Jan., M.; — 2) l. biti, begehrt sein, Absatz finden, Jan.; tako blago je zdaj lakomo, Z.
  30. lákomən, -mna, adj. 1) gierig, habgierig; l. česa, na kaj; l. biti na denar; — 2) = lakom 2): to blago je zelo lakomno, Ig.
  31. lakomnováti, -ȗjem, vb. impf. habgierig sein, geizen, C., Trub.; vsakateri lakomnuje za se v svojem stanu, Dalm.
  32. lákot, f. 1) = lakot, der Hunger; l. ne izbira, der Hunger ist der beste Koch, Cig.; — die Hungersnoth, Mur., C.; — die Gier, die Habgier, Mur.; — 2) ein unersättlicher Mensch, Cig.
  33. lákota, f. 1) der Hunger; lakoto ( instr.) umreti, vor Hunger sterben, Krelj, Zv., Kamnik- Svet. (Rok.); lakoto pasti, darben, kümmerlich leben, Jan.; — volčja l., der Heißhunger, Jan.; = predrta l., Cig.; — die Hungersnoth; bila je huda l.; — die Habgier, Mur.; — 2) = der Nimmersatt, Cig., Jan.; živa l., C.; — 3) navadna l., weißes Labkraut (galium mollugo), Tuš. (R.); = bela l., Medv. (Rok.); rumena l., echtes Labkraut (galium verum), Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); divja l., das Heidelabkraut (galium saxatile), Cig., Medv. (Rok.).
  34. lákotnica, f. 1) ein weiblicher Vielfraß, Cig.; — 2) die Rippenweichgegend, die Weiche (bei Menschen und Thieren), Mur., Cig., Jan., Kr., Savinska dol.; v lakotnici ga bode, — Milz sticht ihn, Cig.; — 3) = lakomnik 2), C., Z.
  35. lákotnik, m. 1) der Vielfraß, V.-Cig.; — 2) der Hungerleider, Dict.; — 3) der Habsüchtige; — 4) = lakotnica 2), die Weiche, Cig., M., C., Ravn.- Valj. (Rad), Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.); — 5) = lakotnica 3), das Gießschaff, Rib.- DSv.; — 6) der haarige Ginster (genista pilosa), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — tudi: das Hungerblümchen (draba), Z., Medv. (Rok.).
  36. lákovnica, f., Mik., Šmartno pri Litiji- Štrek. (LjZv.), BlKr.; (lakonca, Mik., jvzhŠt.); pogl. lakomnica 2).
  37. lȃkši, adj. compar., nam. lažji, M., jvzhŠt.
  38. láloka, f. 1) = čeljust, die Kinnlade, Habd.- Mik., ogr.- C., Valj. (Rad); — pl. laloke, der Mund, das Maul, C.; — 2) der untere Theil der Flachsbreche: trlek v laloko tere (poka), vzhŠt.- C.; — 3) pl. laloke, die Pflöcke des Mühlgrendels, C.
  39. lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.- Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — ( pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.- Valj. (Rad).
  40. làmp, lámpa, m. = vamp, Mur., vzhŠt.
  41. 1. lámpa, f. die Lefze, die Lippe, ogr.- C.; pl. lampe, der Rachen, kajk.- Valj. (Rad); — prim. lapa, lapati, C.
  42. 2. lȃmpa, f. = svetilnica, die Lampe; — iz nem.
  43. lampáč, m. = vampež, vzhŠt.
  44. lámpast, adj. = vampast, C., vzhŠt.
  45. lamprēda, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  46. lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
  47. lȃnča, f. die Lanze, Meg., Dict., Dalm.; (lonča, Alas.); — prim. nem. Lanze, lat. lancea.
  48. lȃnəc, -nca, m. die Kette, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., ogr.- Valj. (Rad), DZ., nk.; pes na lancu priklenjen, Slom.; lance svojih grehov potrgati, C.; — prim. srvn. lan, lanne, Kette, Mik. (Et.).
  49. lanenína, f. die Flachsware, C., DZ.; človek se oblači z lanenino, Vrtov. (Km. k.).
  50. láni, adv. im vorigen Jahre, voriges Jahr; vsako lani je bolje, man lobt immer die vergangene Zeit, Cig.
  51. 1. lanína, f. was vom vorigen Jahre ist, Mur.; z. B. die vorjährige Ernte, Z.
  52. laníta, f. die Wange, C., Danj. (Posv. p.); ima črnele lanite, Rez.- C.
  53. lániti, lȃnem, vb. pf. aufbellen, C., Z.; — grob anfahren, kaj si lanil na me? Vrsno, Krn- Erj. (Torb.).
  54. lánjski, adj. vorjährig; lanjsko leto, im vergangenen Jahre; maram zanj, kakor za lanjski sneg, ich kümmere mich ganz und gar nicht um ihn.
  55. lȃnjščak, m. ein im vorigen Jahre geworfenes Thier, Št.; vorjähriges Schaf, vorjähriger Hase, C.; vorjähriger Ochs, Z.; — vorjähriger Wein, SlGor.- C.
  56. lánjščina, f. etwas Vorjähriges, C.; die vorjährige Ernte, Z.
  57. lánovəc, -vca, m. lan, ki se ne preza, Z.; (lanjevec) Cig.
  58. 1. lápa, f. 1) das Maul, das Mundstück, C., Danj.- M.; nav. pl. lape, das Maul, Mur.- Cig., C., vzhŠt.; das Hundsmaul, Npes.-Vraz; das Wolfsmaul: Volk odpre lape, Danj. (Posv. p.); — 3) das Plappermaul, C.
  59. 2. lapa, f. die Pfote, Jarn., Mik., Vrt., LjZv.; — stsl.
  60. lapàn, -ána, m. 1) das Wurstmaul, Pot.- Cig., Jan., M., C.; — 2) der Schwätzer, C.
  61. lápast, adj. schwatzhaft, C.
  62. lápati, -am, vb. impf. 1) schnappen, haschen, Jarn., C., Z.; — 2) schwatzen, ein loses Maul haben, C.
  63. lápica, f. dem. 2. lapa, das Tätzchen, Let.
  64. lápiti, -im, vb. impf. = lapati 1), Z., Jan. (H.).
  65. lápniti, lȃpnem, vb. pf. 1) mit dem Maul nach etwas haschen, Z.; — 2) mit etwas herausplatzen, C.
  66. láporast, adj. Mergel-, mergelartig, Cig.; laporasta zemlja, der Mergelboden, Cig., Jan.
  67. 2. laptáti, -ȃm, vb. impf. schnappen, haschen, C.; gierig trinken (vom Hunde), Z.
  68. lapúča, f., Rez.- C., Glas., pogl. lopuča.
  69. lapúh, m. der Huflattich (tussilago farfara); — zajčji l., der Mauersalat (mycelis muralis), Medv. (Rok.); — prim. lopuh; — planinski l., der Drüsengriffel (adenostyles alpina), Junska dol. (Kor.)- Josch.
  70. lapušnják, m. der Schwätzer, C.; — prim. lapus.
  71. lārfa, f. die Larfe; — iz nem.
  72. lȃrma, f. der Lärm, Mur., Dol.; die mit Scherzen eingeleitete Collecte bei einer Hochzeit, Z., M., Št.; godci so larmo zagodli, Levst. (Rok.).
  73. lȃs, lȃsa, lasȗ, m. 1) das (einzelne) Haupthaar; za l. ne odjenjati, kein Haar breit weichen; ni za l. boljši, er ist um kein Haar besser, Cig.; lasje mu po koncu stoje, die Haare stehen ihm zuberge; dolgi lasje, kratka pamet, Npreg.- Levst. (Zb. sp.); lasje mi gredo z glave, ich verliere Haare; lase si puliti, sich die Haare raufen; vino mu gre v lase, dobil ga je v lase, der Wein steigt ihm zu Kopfe; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; — 2) gospenji lasje, das Frauenhaar (adiantum), Dict.; — Marije device lasje, das Forchgras (poa annua), Cig., Jan.; — žabji las, der Wasserstern (callitriche), Cig.; — nam. vlas.
  74. lȃs, -ı̑, f. dolga ranta, na kateri stoje streharji, Tolm.- Štrek. (Let.); — prim. 2. laz.
  75. lasȃnje, n. das Zerren, Zausen (bei den Haaren).
  76. lȃsast, adj. haaricht, haarförmig, Mur., Cig., Jan.; lasasta cevčica, das Haarröhrchen, Cig. (T.); lasaste cevi, die Capillargefäße, Cig. (T.); lasasto zlato, das Haargold, Cig.
  77. lasàt, -áta, adj. haarig, behaart, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); lasata rastlina, die Haarpflanze, Cig.; — lasata zvezda, der Komet, Dict.- Mik.; — stark behaart: lasata glava, Zv.
  78. lasáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, bei den Haaren nehmen und beuteln; l. se, sich in den Haaren liegen; — 2) lásati, nečisto kositi, Gor.; prim. kosmatati.
  79. 1. lȃsən, -sna, adj. Haar-; lasna igla, Zv.; lasna ključica, die Haarnadel, Cig.
  80. lásiti, -im, vb. impf. ad izlasiti; ablösen bei einer Arbeit, Levst. (Rok.).
  81. 1. láskav, adj. schmeichelhaft, Jan., Zora.
  82. 2. láskav, adj. leckerhaft, Jan.; wählerisch: krava je zelo laskava = izbirčna, LjZv.; — prim. laskrn.
  83. láskavəc, -vca, m. der Schmeichler, Z.
  84. lasníca, f. 1) die Haarröhre, Jan.; das Capillargefäß, Cig.; — 2) der Haarwulst, die Haartour, V.-Cig.; — 3) der Fadenwurm, die Trichine (trichina spiralis), Erj. (Ž.); — 4) eine Art langes Gras, Rez.- C.
  85. lasovı̑tost, f. = kapilarnost, Jan. (H.), Sen. (Fiz.).
  86. 1. lȃst, -ı̑, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.- Valj. (Rad); — nam. vlast.
  87. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
  88. lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.- Štrek. (Let.).
  89. lastíłən, -łna, adj. zueignend, possessiv, ( gramm.) Jan.
  90. lastína, f. das Eigenthum, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; svojo lastino razdeliti, Škrinj.; tuja l. mu je sveta, LjZv.; kraljeve lastine, die Domänen, Cig.; — was zum Grunde hinzuerworben ist, die Ueberlandgründe, Cig., Svet. (Rok.).
  91. lastı̑nəc, -nca, m. ehemals: der servitutsberechtigte Unterthan einer Herrschaft, Z.; der Freisaße, Dol.- Z.
  92. lastíti, -ím, vb. impf. l. si kaj, sich etwas zueignen, auf etwas Anspruch machen, Mur., Cig., Jan., nk.; — l. se česa, etwas als Eigenthum ansprechen, Cig., Svet. (Rok.), Navr. (Let.), Polj.; l. se koga, sich an jemanden halten: deček se le mene lasti, Polj.
  93. lastnı̑ja, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig., Jan., ZgD., nk.
  94. lastnína, f. das Eigenthum; zasebna l., das Privateigenthum, Cig.; — = lastina, die Ueberlandgründe, Ig, Železniki ( Gor.).
  95. lastnı̑nəc, -nca, m. = lastnik, Levst. (Zb. sp.).
  96. lastnı̑nstvọ, n. das Eigenthum: lastninstvu nevaren, für die Sicherheit des Eigenthums gefährlich, DZ.
  97. lástovčjak, m. der Schwalbenmist, Z.
  98. lástovičar, -rja, m. der Schwalbenschwanz (papilio Machaon), Erj. (Ž.).
  99. lástovičən, -čna, adj. = lastovičji, Guts., Cig.; lastovično gnezdo, Dalm.
  100. lastovı̑tost, f. die Eigenheit, die Eigenthümlichkeit, Cig. (T.), DZ., kajk.- Valj. (Rad).

   26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001 27.101 27.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA