Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (26.601-26.700)

  1. kúkovič, m. der Schneeball (viburnum sp.), Gorica- Štrek. (LjZv.).
  2. kukȗcati, -am, vb. impf. = kukati, Rez.- C.
  3. kukúla, f. die Kapuze, Cig.; — prim. lat. cucullus, it. cucullo.
  4. kukurek, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), ("kokovjek" menda nam. "kukurjek" Dict.- Mik. [Et.]; prim. hs. kukurek, kukurijek, schwarze Nieswurz).
  5. kukurı̑čnjak, m. = koruznjak, ogr.- C.
  6. kukuríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahn), Cig., ogr., Hal., Rez.- C.
  7. kulīsa, f. die Seitenwand auf Bühnen, die Coulisse, Jan., Cig. (T.), nk.; za kulisami, hinter den Coulissen, nk.
  8. kȗlj, kúlja, adj. mit verstümmelten Hörnern oder ohne Hörner, vzhŠt.- C.
  9. kúljast, adj. = kuljav, C., Z.
  10. kúljav, adj. 1) verstümmelt, C.; mit verstümmelten Hörnern: k. vol, C.; mit herab- oder gegeneinander gebogenen Hörnern, C.; — ohne Hörner: kuljavo govedo, SlGor.; — 2) = gologlav, ohne Haare, C.; — ohne Haarzöpfe (o ženski), C.; — prim. rus. kuljavyj.
  11. kȗljhati, -am, vb. impf. die Haare stutzen, C.
  12. kúljhav, adj. glatzköpfig, vzhŠt.; kahl, kahlköpfig, C.; — mit gestutztem Haar, C.
  13. kultra, f. = kolter: konjska k., die Schabracke, Rez.- C.
  14. 1. kùm, kúma, m. der Kümmel, Cig., Mik., vzhŠt.- C., jvzhŠt.; po čem je kum? — prašajo šaljivo človeka, kateri dremljoč kima? Lašče- Levst. (Rok.).
  15. 2. kumən, -mna, m. ein Vorsprung beim Ofen, der als Sitz dient, BlKr.; — prim. komen.
  16. kȗmica, f. 1) dem. kuma; — 2) weibliches Pathenkind, C.; skrbela je za svoje kumice, Cv.
  17. 2. kȗmič, m. der Kümmel (carum carvi), Mur., Mik., vzhŠt.- C.
  18. kumı̑n, m. der Kümmel, Mur., Cig., Jan., DZ.; navadni k., gemeiner Kümmel (carum carvi), Tuš. (R.); divji k., der Wiesenkümmel, Cig.; zamorski k., schwarzer Kümmel (nigella sativa), Cig.; — prim. it. comíno, lat. cuminum.
  19. kúmiti, -im, vb. impf. zu Gevatter bitten, Z., Jan. (H.).
  20. kȗmkati, -am, vb. impf. = kunkati, grunzen, Vest.
  21. kȗmp, m. das Mühlschiff, vzhŠt.- C., Trst. (Let.); — prim. nem. "Kumpf" = etwas Vertieftes.
  22. kúmrica, f. die Waldbirne, die Holzbirne, Celjska ok.- C.
  23. kumura, f. "velika skleda, v kateri pred ženina in nevesto postavijo razno drobnino, predno spat gresta," Vest. I. 185.
  24. kúna, f. 1) der Marder; k. belica, der Haus- oder Steinmarder (mustela foina), Erj. (Ž.), = hišna k., Cig.; gozdna k., der Baum- oder Edelmarder (mustela martes), tudi: plemenita k., Erj. (Ž.), ali: k. zlatica, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Rib.- Levst. (Zb. sp.); — 2) psovka dolgočasni ženski, ki vedno javče, Pjk. (Črt.); — 3) die weibliche Scham, Mur.; — tudi: kunà, Kr.- Valj. (Rad).
  25. kunčevína, f. das Kaninchenfell, Cig., Jan., DZ.
  26. kúndər, -dra, m. = koder, vzhŠt.- C.
  27. kúndra, f. 1) die Flocke, Št.- Z.; — 2) = kuca, Valj. (Rad); — 3) nepočesana ženska, kajk.- Valj. (Rad); — prim. kunder.
  28. kúndrast, adj. flockig, Z.
  29. kúndrav, adj. = kundrast; — kundravo vreme, trübes Wetter, vzhŠt.- C.
  30. kúnica, f. 1) dem. kuna; — kuníca, der Marder, Guts., Cig., Jan.; — 2) die Schafgarbe (achillea millefolium), C., Z.
  31. kȗnkati, -am, vb. impf. den Laut kun von sich geben, Mur., C.; — grunzen, Trst. ( Vest.); — jammern, verdrießlich sein, Mur.
  32. 1. kùp, kúpa, m. der Haufe; k. sena, denarja; cel kup otrok; vse leži na kupu, alles liegt über einem Haufen; na kupe devati snopje, das Getreide in Haufen setzen; denarja na kupe, Geld in Menge; s kupom, gegupft, Cig.
  33. 2. kȗp, m. der Kauf; k. narediti, den Kauf abmachen, Zv.; k. se je razdrl, der Kauf schlug um, Cig.; — na volovski, kravji k. iti, Ochsen, Kühe kaufen gehen, C.; — der Kaufpreis: zadnji k., der genaueste Preis, Cig., Jan.; srednji k., der Durchschnittspreis, Svet. (Rok.); v dober k., wohlfeil, Levst. (Zb. sp.); nav.: dober k. biti, dober k. kupiti, dobiti kaj; boljši k., wohlfeiler; po nizkem kupu, billig, C.; prodati v mrtev k., spottbillig, Ročinj- Erj. (Torb.); v noben k., um keinen Preis, durchaus nicht, Jan.; v noben kup niso kos tacemu delu, Levst. (Zb. sp.); zdaj mi je že vse en kup, jetzt ist es mir schon gleichgültig, Zv.; h kupu biti = v ceno (wohlfeil) biti, Vrsno- Erj. (Torb.); — der Kaufschilling: od kupa kaj pridržati, Svet. (Rok.).
  34. 2. kúpa, f. 1) der Würfel, V.-Cig.; der Quaderstein, C., Z.; viereckiger Ziegelstein, C.; — 2) das Viereck, Cig.; das Carreau im Kartenspiel, Cig., Jan., Blc.-C.; — prim. it. cubo, lat. cubus. (?)
  35. 3. kúpa, f. der Betrag, womit man sich ( z. B. beim Kegelspiel) einkauft, Svet. (Rok.).
  36. kupčeváti, -ȗjem, vb. impf. Handel treiben; k. z žitom, mit Getreide handeln; k. na debelo, na drobno, den Groß-, den Kleinhandel treiben; k. na zamenjo, barattieren, Cig.
  37. kupčı̑ja, f. der Handel; k. z žitom, žitna k., der Getreidehandel; k. z modnim blagom, der Modewarenhandel; pohišna k., der Hausierhandel, Cig., Jan., DZ., = obhodna k., DZ.; — das Geschäft; kupčijo razdreti, den Kauf rückgängig machen, Svet. (Rok.); dobro kupčijo storiti, Cig.; — slaba, dobra k., schlechte, gute Geschäfte.
  38. 2. kupə̀c, -pcà, m. 1) der Käufer; ni kupca, es gibt keine Kauflustigen; za to blago je dosti kupcev (viel Nachfrage), Cig.; tudi coll. die Käufer: kupca mnogo in blaga, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Händler, der Handelsmann; veliki k., der Handelsherr, Cig.; — tudi: kúpəc, -pca, Št.
  39. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
  40. kupíčək, -čka, m. der Kauf, Jan.; na kupičku živeti, seine Lebensbedürfnisse kaufen müssen, Z., Jurč.; od kupička živeti, LjZv.; druzega kupička nimaš? sonst hast du nichts zu kaufen? Jurč.; za judovski kupiček sta se pobogala, Jurč.; po kupičku hoditi = nakupovati, Z.
  41. kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupı̑łno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, ( t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.
  42. kupílọ, n. 1) der Kauf, der Einkauf, V.-Cig., Jan.; v kupilu in prodaji, im Kaufen und Verkaufen, Dalm.; živeti na kupilu, Z.; vse imeti na kupilu, alle Bedürfnisse kaufen müssen, C.; na kupilu se greti in kuhati, Glas.; — 2) Gekauftes, C., vzhŠt.
  43. 1. kúpiti, -im, vb. pf. kaufen; na dražbi k., bei der Licitation erstehen, Cig., nk.; pameti si k., Lehrgeld bezahlen, Cig.; kakor sem kupil, tako prodajam, wie ich es gehört habe, so erzähle ich es, Cig.; — dobro k., einen guten Kauf thun; leta komu k., jemanden für großjährig erklären lassen, Tolm.- Štrek. (Let.); jerob mu je leta kupil in ga oženil, LjZv.; — kupilo mi je oči, es hat meine Blicke an sich gezogen, Jurč.
  44. kȗpnja, f. der Kauf, Cig., Jan., DZ., LjZv.; k. in prodaja, Kauf und Verkauf, C.
  45. kȗpnjak, m. eine Art Blätterpilz (agaricus phaloides), Selnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. kupmak.
  46. kūpola, f. die Kuppel, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; parna k., der Dampfdom am Dampfkessel, DZ.; — prim. it. cupola, Kuppel.
  47. kȗpoma, adv. zu Haufen, haufenweise; k njim so se kupoma stekale množice, Cv.
  48. kupōn, m. odrezek, der Coupon.
  49. kȗpščina, f. der Kaufschilling, die Kaufsumme, Cig., Jan., DZ., Kr.- M.
  50. kùr, kúra, m. der Hahn, Cig., Jan., Vrt., vzhŠt.- C.; kuri pojo, Dict., Npes.-Vraz; kadar kuri zapojo, Trub.; Kur zapoje, kura kokodaka, Levst. (Zb. sp.).
  51. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
  52. kúre, -eta, n. das Huhn, M., Z., Met., Valj. (Rad).
  53. kúrečji, adj. = kurji, Hühner-, Mur., C., Danj.- Mik.; — k. pogled, die Kurzsichtigkeit, C.; — kurečje oko = kurje oko, vzhŠt.
  54. kȗrent, m. bajeslovno bitje; prim. Trst. ( Vest. III. 111.); kurent je znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor ga je slišal, Slom.- C.; sv. kurent (šaljivo) = predpust, Mur.; — prim. korant.
  55. 1. kȗrež, m. die Heizstätte im Freien, C.; — das Hirtenfeuer, vzhŠt.; pod velikim hrastom užgemo košat kurež, Glas.
  56. 2. kȗrež, m. = kureš, Cig., vzhŠt.- C.
  57. kȗrežən, -žna, adj. zum Heizen geeignet: kurežno poleno, Danj. (Posv. p.).
  58. kúrgəlj, -glja, m. železen klin na gredanjici, Skrilje- Erj. (Torb.), Notr.- Levst. (Rok.); — prim. kurelj.
  59. 2. kurica, f. die weibliche Scham, C., Z.; (kurjica, Mur.).
  60. kuríłən, -łna, adj. Heiz-: kurı̑łna ploskva pri parnem kotlu, die Heizfläche, DZ.
  61. kurı̑łnica, f. die Heizkammer, Cig. (T.), C., Levst. (Pril.), DZ.
  62. kurı̑łnik, m. die Herdgrube, Z.
  63. kurílọ, n. 1) der Heizapparat, Jan.; die Beheizungsanlage, DZ.; — 2) das Reizmittel: vino je kurilo sladnosti, Slom.- C.; — 3) die Heizung, die Feuerung, Cig., C., jvzhŠt.
  64. kuripę̑čič, m. der Ofenheizer, Mik.
  65. kurīrski, adj. Courier-; kurirski vlak, der Courierzug, DZ.
  66. kuríšče, n. die Heizstätte, die Feuerstätte.
  67. kurı̑təv, -tve, f. die Heizung, Jan., Nov., Levst. (Močv.).
  68. kúriti, -im, vb. impf. 1) Feuer machen, heizen; dobro, slabo k.; v peči k., peč k.; k. s suhimi drvi; (les, šoto k., Z.); — 2) Rauch machen, Mur.; k. (tobak), Tabak rauchen, Cig., Jan.; — k. se, einen Rauch oder Dunst von sich geben, Mur.; = pariti se (o senu), C.; — 3) k. komu, einem warm machen, Cig.; — k. se, sich gegenseitig aufmuntern, M., C.; — 4) k. koga, prügeln, C.
  69. kurı̑vəc, -vca, m. der Heizer, Cig., Jan.
  70. kurı̑vka, f. die Heizerin, Cig., Jan.
  71. kurı̑vọ, n. das Heizmaterial, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
  72. kurívost, f. die Heizkraft, DZ.
  73. kurjáč, m. der Heizer, Levst. (Nauk).
  74. kurjȃd, f. coll. das Geflügel, Z., Skrilje- Erj. (Torb.).
  75. kurjȃva, f. 1) die Heizung, die Beheizung; — 2) das Heizmaterial, Mur., Cig., Jan., C.; — das Reizmittel: priložnosti h grehu, kurjava k hudemu, Jap. (Prid.).
  76. kurjȃvən, -vna, adj. Heizungs-; — zum Heizen dienend, brennbar, Cig.
  77. kurjȃvščina, f. = kurjava 1), Jarn., Mur., Jan.; zvečer je bilo ob kurjavščini, Ravn.
  78. kúrjenje, n. das Heizen.
  79. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
  80. kȗrjica, f. 1) die Hühnerfeindin: lisica k., Jan. (Slovn.); — 2) die Hühnerlaus, der Federling (menopon pallidum), Solkan- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) die Nieswurz (helleborus niger), Kr.- Valj. (Rad), Tuš. (R.), Nov.- C.; = kurja smrt, C.; (das Schneeglöckchen, Cig.; — das Märzveilchen, C.); — 4) das Hühnerauge, Tolm.- Štrek. (Let.); — 5) das Hühnerhaus, Mur., Jan.
  81. kȗrnica, f. temen prostor pod stopnicami, kamor kure zapirajo, Dol.; ein finsteres Loch überhaupt, Z.
  82. kuroslẹ̀k, -slẹ́ka, m. scharfer Hahnenfuß (ranunculus acris), Št.- Erj. (Torb.); tudi: kúroslek, vzhŠt.
  83. kūrs, m. = kurz, Cig.
  84. kurtáč, m. ein Thier mit gestutztem Schweif, Prip.- Mik.
  85. kurtánjək, -njka, m. ein Thier mit gestutztem Schweif oder Ohr, kajk.- Valj. (Rad).
  86. kúrtast, adj. gestutzt, Jan., C.; k. pesek, Npes.-Vraz; — stumpf, C.; k. nož, Z.
  87. kȗrtež, m. eine Art Fisöle, vzhŠt.- C.
  88. kȗrva, f. = kurba, Mur., vzhŠt.; (tako tudi v drugih slov. jezikih).
  89. kurvı̑n, m. = kurbir, Npes.-Vraz.
  90. kȗsək, -ska, m. = psiček, vzhŠt.
  91. kúščar, -rja, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis); — 2) der kleine Rebenzapfen, Hal.- C.; — 3) die Mörserlunte, C., Poh.; — 4) ein spiralförmiger Ring, V.-Cig.; — 5) nav. pl. kuščarji, Halsmandelgeschwüre, Hip., Mur., Cig., Slom.- C., vzhŠt.- C., M.; kuščarji mi otečejo, Pjk. (Črt.); — 5) der Muskel, C.; tudi: kȗščar, Dol.
  92. kúščarica, f. 1) kuščarice, Eidechsen (saurii): siva k., die graue Eidechse (lacerta agilis), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) pusta, izprana, izmolzena in zatorej nerodovita zemlja, Ip.- Erj. (Torb.).
  93. kúščarjevka, f. eine wildsalbeiartige Blume mit kleinen Spitzen: k. je živinska, svinjska in človeška, vzhŠt.- C.
  94. kȗšəc, -šca, m. = poljubek, der Kuss, Valj. (Rad); — iz nem.
  95. kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.
  96. kúšniti, kȗšnem, vb. pf. = poljubiti, küssen; — iz nem.
  97. kúštər, -štra, m. 1) die Flocke, die Locke, Cig., Npes.- C.; kuštri, zerrauftes Haar, C.; — das Flockengekräusel, Cig.; — 2) kdor ima kuštrave lase, eine männliche Person mit zerrauftem Haar, Cig., Jan., C., M., Dol.- Erj. (Torb.).
  98. kȗštra, f. 1) die Locke, die Zotte, C.; — 2) ein Weib mit zerrauftem Haar, SlGor.- C., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  99. kuštráti, -ȃm, vb. impf. zerzausen, kraus machen, Cig., M.; — k. se, sich filzen, Cig., Jan.
  100. kúštrav, adj. mit zerzaustem, gekraustem Haar; zottig, Cig., Jan.; k. pes, BlKr.

   26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901 27.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA