Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (26.501-26.600)

  1. kruhopèk, -pę́ka, m. der Brotbäcker, der Platzbäcker, Habd.- Mik., Jan., Dalm.
  2. krúhovəc, -vca, m. 1) jed iz kruha, Valj. (Rad), Notr.; der Brotbrei, Cig.; die Brotsuppe, C.; — 2) gemengtes Getreide, V.-Cig.; — = meh žita za kruh, Gor.- DSv.; — 3) der Brotbaum, Cig., Jan.; pravi k., echter Brotfruchtbaum (artocarpus incisa), opični k., der Affenbrotfruchtbaum (adansonia digitata), Tuš. (R.).
  3. krúka, f. 1) die Kurbel, C., zapŠt.; — 2) die Ochsenjochkrümmung, C.
  4. krȗkla, f. die Krücke, Meg., Jarn., Goriš.; — iz nem.
  5. krúkniti, krȗknem, vb. pf. sich neigen, zusammensinken, C., Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. krucati.
  6. krȗl, m. das Gegrunze, Jan. (H.).
  7. krȗlba, f. das Grunzen, Jan. (H.).
  8. krȗləc, -lca, m. 1) der Grunzer, Z.; — 2) der schwalbenartige Knurrhahn (trigla hirundo), Erj. (Z.).
  9. krulı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen (o mladih prasičkih), M., Notr.
  10. 1. krúliti, -im, vb. impf. grunzen; svinje krulijo; — kollern: po trebuhu mi kruli, Cig., Jan., jvzhŠt.; nič v ustih — kruli po črevesu, Npreg.- Jan. (Slovn.); — balzen (vom Birkhahn), Cig.; — girren: golob kruli, Z.
  11. krulı̑vəc, -vca, m. der Grunzer; — der Bauchredner, Valj. (Rad).
  12. krúljenje, n. das Grunzen; das Gekoller; das Gegirre.
  13. krȗmpež, m. der Kreuzschnabel (loxia), Cig., Jan., Frey. (F.).
  14. krȗncati, -am, vb. impf. hinken, C., Z., Polj.; — prim. krucati.
  15. krúncəlj, -clja, m. der Eiszapfen, Cig., Jan.
  16. krȗnəc, -nca, m. der Eiszapfen, Jan.
  17. krúnkəlj, -klja, m. dicker Prügel, C.; der Klotz, Cig.; krajši odžagan kos celega hloda, Dol.; — entkörnter Maiskolben, Bolc, Krn- Erj. (Torb.); prim. krontej; — ( das Krummholz, Leskovca pri Litiji- Štrek. [LjZv.]; iz nem., Štrek. [Arch.]).
  18. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
  19. krúšiti, krȗšim, vb. impf. 1) von einem harten Gegenstande Stücke ablösen, in Stücke brechen, bröckeln, Cig., Jan., nk.; — k. se, sich in Stücken ablösen, Jan.; apno se kruši, der Kalk löst sich ab, Z.; sich ausrühren (vom Getreide), Cig.; lan, proso se kruši, fällt aus, Z.; — 2) ernähren, erhalten: k. koga, Jarn., Cig., C.; k. se, sich erhalten, sich ernähren, C.; kako se bomo letos krušili, ker ne žita? vzhŠt.- C.; sam se kruši, er verdient seinen Unterhalt selbst, SlGor.- C.
  20. krȗšnica, f. 1) das Brottuch, das Tischtuch, Mur., Cig., Jan., Št.; krušnico razprostreti, Slom.; — 2) der Brotkorb, Jarn., Cig., Jan.; slamnata pletenica, v kateri se kruh hrani, Dol.; — 3) = krušna mati, Cig.
  21. krȗšnik, m. 1) der Nährvater, Z.; krušniki, die Pflegeeltern, Cig.; — 2) der Brotesser, ZgD.; dovolj krušnikov, malo delavcev, Z.; — 3) = krušnjak, Mur., Bes.
  22. krȗt, krúta, adj. hartherzig, grausam, strenge, Jan., nk.; — hs.
  23. kȓv, krvı̑, f. = kri, Mur., Cig., Jan., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.), na vzhodu- Mik.
  24. krváriti, -ȃrim, vb. impf. Blut vergießen, bluten machen, Z., ogr.- M.
  25. krvȃv, -ȃva, adj. blutig; ves k., ganz blutig; krvava rana; krvava klobasa, die Blutwurst; krvava bolezen, der Blutgang, Trub.- M.; — krvava sodnija, sodba, das Blutgericht, Cig., Jan.; krvavi oder, die Richtbühne, Cig.; krvavo znamenje, der Richtplatz, Ravn.- Cig.; krvavi denar, das Blutgeld, C.; — krvavo potrebovati, potreben biti česa, etwas in hohem Grade benöthigen; to si je krvavo zaslužil.
  26. krvavíca, f. 1) die Blutwurst, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Vrt.; — 2) die Blutbeule (bei Pferden), Mur., Cig.; — 3) der Blutfluss, Jarn., Jan.; die rothe Ruhr, Cig.; — 4) eine Art Pfirsich, C.; — neko jabolko, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
  27. krvavíka, f. neka hruška z rdečim mesom, BlKr.
  28. kȓvca, f. dem. kri, C., Prip.- Mik.; bratovska k., Zora.
  29. krvník, m. 1) der Henker, Jan., Zv.; — 2) der eines Mordes Schuldige, Mur.; — 3) das Schöllkraut (chelidonium majus), Cig.
  30. krvočı̑stnik, m. das Grundheil (hypericum androsaemum), Z., Medv. (Rok.).
  31. krvolìj, -líja, m. der Blutsturz, Jan., Nov.
  32. krvolúžən, -žna, adj. krvolužna sol, das Blutlaugensalz, C.
  33. krvomlẹ́čən, -čna, adj. mit blutiger Milch: -čna krava, Z.
  34. krvomǫ́čiti, -mǫ̑čim, vb. impf. Blut harnen, Z., C.; — den Blutfluss haben, Cig.
  35. krvomòk, -mǫ́ka, m. das Blutharnen, Cig., Jan.; črmast k., milzbrandartiges Blutharnen, Strp.
  36. krvosrámnost, f. = krvosramstvo, Mur., Cig., Jan., Zv.
  37. kr̀ž, kŕža, m. = storž, der Fruchtkolben, Polj.; der Zapfen am Nadelholz, Cig.; smrekov k., der Fichtenstriezel, Nov.- C.; — der Maiskolben, BlKr., Notr.; — der Brotstriezel, Guts., Mur., Cig.
  38. kŕžati, -am, vb. impf. rezljaje kvariti, Litija; — prim. krzati.
  39. kržetı̑ja, f. das Kreisgericht, LjZv., Dol.; — prim. križatija.
  40. kržìč, -íča, m. dem. krž: 1) der Brotstriezel, Guts., Jan., M., Rož.- Kres; — 2) das Saubrot (cyclamen europaeum), Plužna- Erj. (Torb.).
  41. kržljáti, -ȃm, vb. impf. = rezljaje kvariti, Litija; — prim. kržati.
  42. kržljàv, -áva, adj. verkümmert, zwerghaft: k. otrok, Bes.; kržljavo grmičje, Let.; rastlinstvo je redko in kržljavo, SlN.; — prim. hs. kršljav, kržljav, verkümmert.
  43. kržljȃvəc, -vca, m. zwerghafter Mensch, Trst. (Let.).
  44. 2. kuc, m. die Welle, Rez.- C.; voda dela kuce, Z.
  45. kúcati se, -cam, -čem se, vb. impf. Wellen schlagen: morje se kuca (kuče), Rez.- C.; — prim. kucniti. (?)
  46. kȗcək, -cka, m. 1) der Hund, ogr.- C.; — 2) = prasiček, Goriš.- Erj. (Torb.); — 3) die Frucht der Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
  47. kuc-krùh, m. nekak kruh, ki ga peko o božiču, Št., Pjk. (Črt. 13.); — prim. nem. "Hutzelbrot", Navr. (Let. 1886, 91.).
  48. kúčati, -ím, vb. impf. hocken, kauern, Jan., C., jvzhŠt.; ded kuči za pečjo, C.; megla kuči, der Nebel liegt nieder, C., Z.
  49. kȗčək, ** -čka, m. 1) der Hund, Z.; — 2) der Hundshai (squalus canicula), Erj. (Z.); — prim. kucek 1).
  50. kúčiti se, -im se, vb. impf. niederhocken, Z., C. ( Vest. I. 138.).
  51. 1. kȗčka, f. dem. kuča; das Büschel, SlGor.- C.; der Buschen, vzhŠt.- C.
  52. kúčkovnat, adj. voll Büschel ( z. B. Samenbüschel), C.
  53. kȗčma, f. 1) die Pelzmütze; — 2) die Vogelhaube, der Schopf, vzhŠt.- C.
  54. kȗčmar, -rja, m. 1) der Pelzmützenhändler, Z.; — 2) die Mützenrobbe (phoca cristata), Erj. (Z.).
  55. 2. kúfa, f. 1) das Quadrat ( z. B. in farbigen Kleiderstoffen), C.; — das Carreau im Kartenspiel, Mur., Cig., Jan., Št.- C.; — 2) spleteni lasje na glavi, kajk.- Valj. (Rad); — prim. 2. kupa.
  56. kúfər, -fra, m. = baker, das Kupfer; — iz nem.
  57. kúfič, m. der Deckel bei einer Weinpresse, jvzhŠt.; — prim. 2. kufa.
  58. kúga, f. die Seuche, die Pest; živinska k., die Viehseuche; goveja k., die Rinderpest, die Löserdürre, Cig.; sramna k., die Lustseuche, Mur., Cig., Jan.; die Beschälseuche, DZ.; smrdi, kakor kuga, C.; — prim. nem. ( dial.) die Koge = Pest, Mik. (Et.).
  59. kȗgla, f. = krogla, (iz nem.).
  60. kugoslẹ́dən, -dna, adj. = kugopazen, DZ.
  61. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
  62. kuháłən, -łna, adj. zum Kochen gehörig, Koch-, Cig., M.
  63. kúhałnica, f. 1) der Kochlöffel; (kuhȃłnica, Št.); v kuhalnico dajati, bei Hochzeiten Geschenke geben, Cig.; — 2) die Schiene der Töpfer (die Töpfe von innen zu ebnen), Cig.
  64. kuhálọ, n. der Kochapparat, Jan., DZ.
  65. kȗhati, kȗham, vb. impf. kochen: jedi k.; v (na) mehko, trdo kuhana jajca, weich, hart gesottene Eier; ali ga kuhaj ali peci, nič ne pomaga = an ihm ist Hopfen und Malz verloren, Cig.; nisem ne kuhan ne pečen, ich weiß nicht, woran ich bin; k. se, kochen ( intr.): jedi se kuhajo; — žganje kuhati, Brantwein brennen; pivo (ol) k., Bier brauen; smolo k., Pech sieden; oglje k., Kohlen brennen, Cig., Erj. (Izb. sp.); apno k., den Kalk ausbrennen, Cig.; perilo k., sechteln, Cig.; — huda vročina me kuha, es ist mir sehr heiß, Erj. (Izb. sp.); grozdje se kuha v hudi vročini = zori, jvzhŠt.; — (v srcu) k. jezo, sovraštvo, Zorn, Hass hegen; — k. kaj, etwas brüten, vorhaben; nekaj se kuha, man hat etwas vor; ( prim.: Savla je kuhalo maščevati se, Ravn.); — prim. stvn. chohhōn iz: coquere, Mik. (Et.).
  66. kúhavəc, -vca, m. der Zerlith ( min.), Cig. (T.).
  67. kúhinjski, adj. Küchen-, küchenmäßig; kuhinjska posoda, das Küchengeschirr; kuhinjska sol, das Kochsalz; — kuhinjska, die Küchenmagd; služiti za kuhinjsko.
  68. kȗhnja, f. kar se kuha, pos. okopavina, Hackfrüchte (krompir, repa itd.), Podkrnci- Erj. (Torb.); vsak dan lonec kuhnje za uboge pristaviti, Vrtov. (Sh. g.); — = kuhan ječmen, GBrda- Erj. (Torb.); — vse, kar se kuha prascem v krmo, Koborid- Erj. (Torb.).
  69. 1. kúja, f. die Hündin, Cig., M., BlKr.; tudi psovka za žensko, BlKr.; — prim. hs. kuja.
  70. 2. kúja, f. das Schmollen, der Trotz, Cig., Jan., C.; pusti ga, da ga kuja mine, Gor.- Z.
  71. kújast, adj. zum Schmollen geneigt, launisch, Mur., Cig., C.
  72. kújati se, -am se, vb. impf. schmollen, mucken; sich weigern etwas Versprochenes zu thun; einen Vertrag rückgängig zu machen suchen, Ravn.- Mik.; = kutiti se, das Nest meiden, C.
  73. kújav, adj. zum Schmollen geneigt, eigensinnig, trotzköpfig, Alas., Cig., Jan., C., Bes.
  74. kújavəc, -vca, m. der Schmoller, der Trotzkopf, Cig., Jan., C.
  75. kújavica, f. das Schmollen, der Trotz, Z., ZgD.
  76. kújavka, f. die Schmollende, Z.
  77. kújavost, f. die Neigung zum Schmollen, Jan., Bes.
  78. 1. kȗjež, m. der Stützkopf, Jan.
  79. 2. kȗjež, m. = kovač: Da turški kujež si, poznam, Čb.- Valj. (Rad).
  80. kȗjsa, f. 1) = kusa, die Hündin, vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Schweinchen, Štrek.
  81. kúka, f. 1) das Insect, Cig., vzhŠt.; — das Würmchen, vzhŠt.; — der Eingeweidewurm: kuka me je, ich habe Bauchgrimmen ( nav. le v otročjem govoru), jvzhŠt.; — 2) das Schwein, Z., Štrek.
  82. kukáłce, n. dem. kukalo, SlN., DZ.
  83. kukálọ, n. kleines Perspectiv, der Gucker, Cig., Jan., Nov.- C.; gledališčno k., das Opernglas, Žnid., Sen. (Fiz.).
  84. kúkast, adj. traurig, düster, C., Z.; kukasto gledati, Z.; kukasto vreme, C.
  85. 2. kúkati, -am, vb. impf. gucken, spähen; — iz nem.
  86. kúkav, adj. traurig, düster, C.; kukavo vreme, Z., Hal.- C.; — elendlich, erbärmlich, Jan., Nov.- C.; — prim. hs. kukav, kukavan, traurig.
  87. kúkavəc, -vca, m. das Knabenkraut, die Ragwurz (orchis Morio), Tuš. (R.).
  88. kúkavica, f. 1) der Kuckuck (cuculus canorus); čopasta k., der Haubenkuckuck, Cig.; — 2) die Kuckuckslichtnelke (lychnis flos cuculi), vzhŠt.- C.; — das Knabenkraut (orchis Morio), Poh.- Erj. (Torb.); kukavice, Orchideen: čeladasta k., helmartige Ragwurz (orchis militaris), dvolistna k., zweiblättrige Ragwurz (orchis bifolia), širokolistna k., breitblättrige Ragwurz (orchis latifolia), Tuš. (R.).
  89. kúkavičən, -čna, adj. = kukavičji, Z., Kr.
  90. kȗkəc, -kca, m. 1) der Trotzkopf, die Todtenuhr (anobium pertinax), Erj. (Ž.); — 2) der Fingerwurm, Št.- C.; — 3) = prasec ("na Goriškem je navadno ta žival črna") Rihenberk- Erj. (Torb.), Vrt.
  91. kukə̀lj, -kljà, m. die Ecke, der Winkel, der Zipf, ogr.- C.; (kukę̑l, -klà, Valj. [Rad]).
  92. kukljica, f. die Kapuze, (kuklica) Jan.; — prim. it. cucullo, die Kapuze.
  93. kȗkma, f. der Schopf, Jan., C., Trst. (Let.); k. na kapici, Zora; der Schopf der Vögel, vzhŠt.; — das Samenbüschel ( z. B. vom Klee), SlGor.- C.; — das schopfartige Ende der Strohdachfirste, ogr.- C.; — die zusammengewickelten Weiberzöpfe am Kopfe, C., Ščav.; omožene so si zvijale kite v kukmo, Pjk. (Črt.).
  94. kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.
  95. kȗkmast, adj. schopfig, mit großem Schopf, C.; kukmasta kapa, Npes.-Vraz; — gefüllt, doppelt (von Blüten): kukmasti fajgeljni, vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  96. kúkniti, kȗknem, vb. pf. niederhocken, Fr.- C., C. ( Vest. I. 138.); zusammensinken, Št.- Z.
  97. kukoríca, f. = koruza, ogr.- C.
  98. kukoríšče, n. = koruzišče, ogr.- C.
  99. kukováti, -ȗjem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck: kukavica kukuje, Npes.-Vraz.
  100. kúkovica, f. der Wurmstich am Holze, bes. in einem Fasse, C., jvzhŠt., Sv. Lucija ( Goriš.)- Štrek. (Let.); — prim. kukec 1).

   26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701 26.801 26.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA