Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (26.301-26.400)

  1. kŕke, f. pl. die langen Kopfhaare, vzhŠt.- C., Trst. (Let.).
  2. krketjáti, -ȃm, vb. impf. = krkljati, Rez.- C.
  3. krkljáti, -ȃm, vb. impf. brodeln: voda krklja, kadar vre, Z., Krn- Erj. (Torb.).
  4. kŕkniti, kȓknem, vb. pf. 1) mucksen, Jan., Svet. (Rok.); od strahu ni mogel besede krkniti, Glas.; — 2) "noga mi je krknila, če sem namreč nerodno stopil", a ne da bi si je spehnil, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) = crkniti, Z.
  5. krkoč, ( m.?) na krkoč, huckepack: na k. nesti, zadeti, C.; — prim. hs. na krkače nositi.
  6. krkǫ̑n, m. das Amphibium, Cig. (T.), Žnid.; pl. krkoni, Amphibien oder Lurche (amphibia), krezrepi krkoni, Frösche (batrachia) = žabe, repati k., Molche (caudata) = pupki, Erj. (Ž.).
  7. kŕla, f. razkuštrano, nemarno opravljeno dekle, BlKr.; — prim. karla.
  8. krlàv, -áva, adj. = kuštrav, C., Z.
  9. krleš, m. der Knüttel, Z.; — ein dicker Stift beim Pferdegeschirr (s krlešem se ogrlini k ojesu pritrjujejo), Mur.
  10. krlı̑ncati, -am, vb. impf. grunzen, C.; — nam. krulincati, prim. kruliti.
  11. kȓlj, -ȃ, m. gladko deblo do dveh sežnjev dolgo, Dol., Soška dol.- Erj. (Torb.); — der Baumklotz, C., Gor.; — der für die Sägemühle bestimmte Baumklotz, der Sägeriegel, Cig., Jan., Svet. (Rok.), Notr., Gor.; preudarja, koliko bo dalo deblo krljev in koliko se bo iz njih izrezalo žaganic, Bes.; — čebelni k. = panj, Ist.- SlN.; — prim. srb. krlja, der Holzblock; ( Štrek. [Arch.] primerja ben.-it. corlo = velik kos lesa).
  12. krlȗnkati, -am, vb. impf. = krlinkati, grunzen, C.
  13. krlúžiti, -ȗžim, vb. impf. = krluzgati: deske krlužijo, Glas.
  14. kr̀m, kŕma, m. das Schiffsende, Z.; zadnji k., das Schiffshintertheil, Z., Burg.; štiri mačke vržejo iz zadnjega krma, Ravn.; prednji k., das Vordertheil des Schiffes, Cig., Jan., DZ.; — prim. krn.
  15. 1. kŕma, f. der Lebensunterhalt: telo mora svojo krmo imeti, Trub. (Post.); ob skopej krmi ohraniti si življenje, Vrt.; — das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., Krelj, Dalm.; — črna k. = mrva, Heu, Št.; krma, das Heu, BlKr.- Navr. (Let.), jvzhŠt.; krmo sušiti, spravljati, jvzhŠt.
  16. 2. kŕma, f. das Hintertheil des Schiffes, Mur., Cig., Jan., Met.; = zadnji krnj v ladji, Mik.; Ti nam otel si čolnič, si mu z jadrami ( nam. jadri) krmo popravil, Preš.
  17. krmáč, m. = krmar, Zora.
  18. krmák, m. das Mastschwein, Z., Jan. (H.).
  19. krmę́lj, m. 1) der Eiter in den Augen, die Augenbutter Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) schlafendes Pflanzenauge ( z. B. an der Rebe), SlGosp.- C., Nov.
  20. 1. kŕmən, -mna, adj. zum Futter gehörig, Futter-, Mur.; kȓmna travina, das Futterkraut, Mur.; krmna kaša, der Futterbrei (für die Bienen), Danj.- Cig.
  21. 2. kŕmən, -mna, adj. zum Schiffshintertheil gehörig, C.
  22. kȓmež, m. = kermes, Z.
  23. krmẹžljàv, -áva, adj. triefäugig, eiteräugig; krmežljavo oko, das Triefauge, Cig., Jan.; krmežljavo gledati, jvzhŠt.
  24. krmẹžljíti se, -ím se, vb. impf. triefen (o očeh): oči se krmežlje in zalepljajo, kajk.- Levst. (Rok.).
  25. krmẹžljìv, -íva, adj. triefäugig, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Mik.; stara, krmežljiva baba, Zv.; tudi: krmẹ́žljiv, Dict.
  26. krmẹžljı̑vəc, -vca, m. der Triefäugige, Z., Valj. (Rad).
  27. krmı̑łnik, m. der Steuermann, Z., SlN.
  28. krmílọ, n. das Steuerruder, Cig., Jan., M., nk.; — (pri vozu), das Drehscheit, Sv. Peter (Goriš.), Erj. (Torb.); voz na k. dejati = razdejati ga na dvoje, da se lahko dolga drva naložijo, Gor.; — die Steuerung bei der Dampfmaschine ( mech.), Cig. (T.).
  29. 1. kŕmiti, -im, vb. impf. 1) füttern; otroka k.; starka mladiče v gnezdu krmi, Št.; — 2) mästen, Cig., Jan.
  30. 2. kŕmiti, -im, vb. impf. das Steuerruder führen, Cig.; ladijo k., das Schiff lenken, Cig., Jan.; — k. voz = kadar je na dvoje razdejan in so dolga drevesa naložena, zadnji del ravnati, Gor.; — k. (= napeljevati) vodo na svoje fužine, Vrtov. (Km. k.).
  31. kr̀n, kŕna, m. 1) das Schiffsende, C.; prvi, zadnji k., Ravn.- Valj. (Rad); — das Schiffshintertheil, Jarn., Svet. (Rok.); sedeč na krnu, Hip. (Orb.); — 2) die Kante, Jan.; pogl. krn f.
  32. kȓn, -ı̑, f. die Bergspitze, C.; die Klippe: skalnata krn, SlGosp.- C.
  33. kr̀n, krna, adj. verstümmelt, Cig. (T.); krn zbor, ein Rumpfparlament, Cig. (T.); kurzzählig (o verzih), Cig. (T.); — prim. stsl. krъnъ, hs. krnj.
  34. kŕna, f. ein verstümmeltes Ding, der Mutz, Cig.; — prim. krnja.
  35. kŕnast, adj. verstümmelt: k. zob, rog, C.
  36. 1. krníca, f. 1) tiefe Stelle im Wasser, der Tümpel, Cig.; — der Wasserwirbel, Meg., Dict., Mur., Cig., Jan., Boh.; k. ali vrtuljka, Hip. (Orb.); vse tvoje krnice in tvoji valovi gredo črez me, Ravn.; vrzimo ga v krnico v Krko, Jurč.; bati se krnice, LjZv.; priti med krnice in pečine, = zwischen Scylla und Charybdis, Z.; — die Flusstiefe ( geogr.), Cig. (T.); — 2) das Kesselthal, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — 3) iz lesa izdolbena, okrogla posoda: skleda, v kateri testo za kruh poljejo, SlGor.; na Gregorjevo pravijo: krnico (leseno posodo) na glavo pa hajdi kopat, Pjk. (Črt.); = nečke, V.-Cig.; — 4) plitvi dolb v prešni kladi, der Pressboden, Cig.; — die Presskufe, Mur., Danj.- Mik.
  37. krníčica, f. dem. krnica; v steno izdolbena shramba za sol, Glas., Št.- Pjk. (Črt.).
  38. krnı̑čka, f. dem. krnica; lesena skledica ali koritce ali nečke, vzhŠt.
  39. krnír, m. das Felleisen, der Ranzen, Mur., Cig., Jan.; — prim. bav. karnier, it. carniere, Jagdtasche, Mik. (Et.).
  40. kr̀nj, kŕnja, m. = krn: zadnji krnj, das Schiffshintertheil, Dict.
  41. kŕnja, f. 1) die Kerbe, die Scharte, M., C.; die vom Kratzen oder Nagen herrührende Verstümmelung, Z.; — zobna škrbina, BlKr.; — 2) ein schartiges, schlechtes Schneidewerkzeug, C., Notr.; — eine verstümmelte Kuh, Dol.- Mik. (Et.); — 3) das Schwein, ogr.- C., BlKr.; — 4) razkuštrana ženska: krnja je prišla iz trnja, C.
  42. kŕnjast, adj. schartig, M., Z.; — verstümmelt, Mur.
  43. kŕnjav, adj. 1) schartig, verstümmelt, Z., Zv.; — 2) mit zerrauftem Haar, vzhŠt.- C., Npes.-Vraz.
  44. kŕnjavəc, -vca, m. der Zerraufte, vzhŠt.- C.
  45. kŕnjavka, f. die Zerraufte, vzhŠt.- C.
  46. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
  47. krnję̑ł, m. = tkalec, Notr.- Z., C.; (na Notranjskem so nekdaj le Karnjeli bili tkalci).
  48. krnjúcati, -am, vb. impf. grunzen, C.
  49. krǫ̑cati, -am, vb. impf. = krokati, Notr.- Z.
  50. krocljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krocelj.
  51. kročáti, -ȃm, vb. impf. zähmen, im Zaume halten: s potrpežljivostjo k. koga, Slom.; besänftigen, C.; k. živalice, Zora; — menda nam. krotčati.
  52. kročȃvəc, -vca, m. der Zähmer, C.
  53. kročénje, n. die Bändigung, die Bezähmung, Cig.
  54. kročílọ, n. ein Werkzeug zum Krümmen, C.
  55. kròf, krófa, m. der Kropf; — iz nem.
  56. krǫ̑g, m. 1) der Kreis; v krog se vrteti; v krog(e) iti, im Kreise herumgehen, kreisen, Cig.; solnčni k., der Sonnencyclus, Cig. (T.); zverinski k., der Thierkreis, Cig., Jan.; — die Felgen am Mühlrad, V.-Cig.; — letorastni krogi, die Jahresringe (an den Bäumen), Nov.; — 2) die Kreisfläche, Cig. (T.); die runde Scheibe, Cig., Jan., Cig. (T.); lončarski k., die Töpferscheibe, Cig., Jan.; — 3) die Kuppe, der Kogel, Cig. (T.).
  57. krógəlj, -glja, m. zweizackiger Karst, C., Z.; — prim. krevelj, bav. kräuel.
  58. krogláš, m. kroglaši, Kugelkäfer (coccinellina), Cig. (T.), Erj. (Z.).
  59. krǫ̑glica, f. 1) dem. krogla; das Kügelchen, Cig.; s kroglico glasovati, ballotieren, Cig.; — 2) das Kugelthierchen (volvox), Erj. (Ž.); — 3) mesnate kroglice, runde Fleischwürste, Zilj.- Jarn. (Rok.); — 4) neka vrsta sliv, Valj. (Rad).
  60. kroglovı̑t, adj. sphaerisch: krogloviti konci palic, DZ.
  61. krogováti, -ȗjem, vb. impf. sich im Kreise bewegen, kreisen, C.; razgovor je začel krogovati, Bes.
  62. krǫ́hałnica, f. die Kröte, C., Z., (krohovnica), V.-Cig.
  63. króhati, -am, vb. impf. grunzen: svinja kroha, C., Z.; — krächzen, Cig.; — k. se, laut lachen, C.
  64. krohljáti, -ȃm, vb. impf. schmeichelnd grunzen, Z.
  65. krohotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) = grohotati, grunzen, Mur.; — 2) überlaut lachen, Mur.; k. se, Cig., Jan.
  66. krohótniti, -ǫ́tnem, vb. pf. aufkrächzen, Bes.
  67. kròj, krója, m. der Zuschnitt, der Schnitt, Jarn., Cig., Jan.; die Mode, Cig., Jan., nk.
  68. krǫ̑jba, f. das Zuschneiden, C.
  69. krójən, -jna, adj. schneidbar, Jan.; krojno blago, Schnittware, DZ.; — trennbar, Jan.
  70. krojeníca, f. 1) vom Kern gehende Pfirsich, C., Rihenberk, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Spleiße, DZ.
  71. krojénje, n. 1) das Spalten, das Trennen; — 2) das Zuschneiden; — 3) die Scheidung: k. zlata, Cig.
  72. krojíłən, -łna, adj. 1) zertheilend, zerstreuend; krojı̑łna moč, das Vermögen, (das Licht) zu zerstreuen, Žnid.; — 2) auflösend, Jan.
  73. krojílọ, n. 1) das Spaltwerkzeug, der Spalter, Cig.; — 2) das Zuschneidemuster, C.
  74. krojı̑təv, -tve, f. die Zertheilung; — die Scheidung ( chem.), Cig., Jan.
  75. krojíti, -ím, vb. impf. 1) nach der Flächenlage zertheilen, spalten; skrili k., Schiefer spalten, Cig., Gor.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig., Jan., Cig. (T.); skrilavec se kroji povsem lehko v gladke, tenke skrili, Erj. (Min.); — 2) (Genähtes) trennen, C., M.; — 3) zuschneiden, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — sodbe k., Urtheile aussprechen, Levst. (Zb. sp.); — zna vsakemu besede k., = zna se vsakemu odrezati, Kr.; — 4) in die Bestandtheile zerlegen, zertheilen, Cig., Jan., C.; svetlobo k., das Licht zerstreuen, in seine Farben zerlegen, Žnid.; — chemisch zerlegen, Vrtov.- Cig., Jan.; krójiti, -im, Mur., Erj. (Min.) i. dr.
  76. kròk, krǫ́ka, m. das Rabengekrächze, Cig., Jan.
  77. krokálọ, n. der Krächzer, Cig.
  78. krǫ̑kanje, n. das Krächzen, das Gekrächze.
  79. krǫ̑karica, f. zelena k. = zelena vrana, zlatovranka, die Mandelkrähe (coracias garrula), Frey. (F.).
  80. krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.
  81. kroketjáti, -ȃm, vb. impf. quacken: žaba kroketja, Rez.- C.
  82. krokljáti, -ȃm, vb. impf. grunzen, prim. krokelj.
  83. krokòt, -kóta, m. das Gekrächze (der Raben), Cig., Jan., Mik.
  84. krokotȃnje, n. das Krächzen, M.
  85. krokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. krächzen (o vranu), Mur., C.; — glucken (o kokoši), C.
  86. kroliti, -im, vb. impf. = kruliti, Volk.- M., Npes.-Vraz, Raič ( Let.).
  87. kromātičən, -čna, adj. barven, chromatisch ( phys., mus.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  88. krompír, -rja, m. die Kartoffel, der Erdapfel (solanum tuberosum); — coll. Erdäpfel; krompirja skuhati; — iz nem. "Grundbirne", C.; ( prim. gen. krompírna, Fr.- C.); tudi: -ı̑r, Dol.
  89. krompírjev, adj. Kartoffel-, Erdäpfel-; krompirjeva jabelka, die Samenköpfe des Kartoffelkrautes, Cig.; — krompirjeva hvala ( nam. hvala krompirja), das Lob des Erdapfels, Levst. (Zb. sp.).
  90. krompírjevina, f. 1) das Kartoffelkraut, Polj.; — 2) jedi iz krompirja pripravljene, Gor.
  91. krǫ̑nast, adj. kronenartig, Cig., Jan.; kronasti odrastek, der Kronenfortsatz ( zool.), Cig. (T.).
  92. krǫ̑nica, f. dem. krona, 1) kleine Krone; — 2) der Rosenkranz, Jan., C., DZ.; ( hs.).
  93. króniti, krǫ̑nem, vb. pf. spritzen, eine geringe Menge gießen: kroni mi vode, C.; — nam. kropniti.
  94. kronogrām, m. letokaz, die Jahrzahlinschrift, das Chronogramm, Cig., Jan.
  95. kronologı̑ja, f. die Wissenschaft von der Zeiteintheilung, Zeitrechnung, die Chronologie.
  96. kronomētər, -tra, m. časomer, zelo natančna ura, das Chronometer.
  97. krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.
  98. krǫ̑ntej, m. koruzen strok, kateremu se je vse perje potrgalo, Ben.- Erj. (Torb.); — prim. furl. coròndul, Štrek. (Arch.).
  99. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
  100. krǫ́pati, -pam, -pljem, vb. impf. glucken; kokla kroplje, Cig., jvzhŠt.

   25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301 26.401 26.501 26.601 26.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA