Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

z (25.901-26.000)

  1. kraljı̑čna, f. die Königstochter, königliche Prinzessin, Cig., Jan., ogr.- C.
  2. kraljı̑čnica, f. die Königsbirne, Cig., Jan.; — eine Art Zwetschke, C.
  3. krȃma, f. der Kram, die Kramware, Mur., Cig.; — iz nem.
  4. krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki ( Gor.).
  5. krȃmež, m. ime kozlu, Baška dol.- Erj. (Torb.).
  6. kramljáti, -ȃm, vb. impf. sprechen, discurieren; prijazno k. s kom; — prim. stsl. kramola, Lärm, Mik. (Et.).
  7. kramljìv, -íva, adj. = zgovoren, gesprächig, C.
  8. kramoljáti, -ȃm, vb. impf., LjZv., pogl. kramljati.
  9. kràmp, krámpa, m. eine Haue mit zwei entgegengesetzten Picken oder einer Picke und einer schmalen Bahn; der Karst; s krampom kopati; vreden je, da bi mu s krampom puščal; — prim. bav. krampen, C.
  10. krȃmpač, m. der Rabe, der Kolkrabe, Mur., C.; ( der Nachtrabe [ardea nycticorax], Z., Frey. [F.]).
  11. krȃmparica, f. die Bergkrähe, die Schweizerkrähe (cornus graculus), Cig.; ( der Steinrabe, die Steinkrähe [pyrrhocorax alpinus], Frey. [F.]).
  12. 1. krampáti, -ȃm, vb. impf. krallen, kratzen, Mur., C., Dol.; s krampom krampati po vinogradu, C.; — krämpeln, Nov.
  13. 2. krȃmpati, -am, vb. impf. krächzen, C.
  14. krȃmpež, m. 1) das Steigeisen, Z.; — 2) krampeži, die Spitzen (Griff und Stollen) am Hufeisen, C.; — Naprej obrni krampeže, Nazaj obrni gladko kov, Npes.-Vraz.
  15. krampíca, f. die Reuthaue: ozka motika = rovnica, Dol.; die Jäthaue, die Gartenhaue, C.
  16. krampížəlj, -žlja, m. = krampižar, C.; ( pl. "krampižle", Kor.- Jarn. [Rok.], Št.); — iz "Krampeisen", C.
  17. kranjščíca, f. 1) eine Art kleine Tabakspfeife mit hohem thurmartigem Deckel, C.; — 2) pl. kranjščice, eine Art kurze Hose, C.
  18. 1. kràp, krápa, m. der Krapfen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.
  19. krápavica, f. die Kröte, Mur., Kres, vzhŠt.
  20. krȃpəc, -pca, m. nav. pl. krapci, eine Mehlspeise, der Fladen, razvaljeno testo, s sirom nadevano, pečeno in razrezano, Cig., Jan., M., C., vzhŠt.; hajdinski krapci, Pjk. (Črt.).
  21. krapína, f. der Leinkuchen, Tuhinj- Štrek. (LjZv.); — prim. tropine.
  22. krȃpnik, m. = kapnik, Z., Bes.
  23. krȃs, m. der Schmuck, die Zierde, Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  24. krásən, -sna, adj. herrlich, prächtig, schön, Mur., Cig., Jan., nk.; — iz drugih slov. jez.
  25. krasílọ, n. die Zierde, der Schmuck, LjZv.
  26. krasína, f. steinige Gegend, C.; krasine imeti, schroff zerrüttet sein, Cig.; — prim. Kras, Karst.
  27. krasínast, adj. = krasinat, Z.
  28. krasínat, adj. schroff zerrüttet, Cig.
  29. krásiti, -im, vb. impf. zieren, schmücken, Cig., Jan., C., nk.; tudi: krasíti; — iz drugih slov. jez.
  30. krasnoglèd, -glę́da, m. = krasogled, C., Sen. (Fiz.).
  31. krasoljȗbje, n. die Liebe zum Schönen, Zora.
  32. krasoslǫ̑vje, n. = lepoznanstvo, die Aesthetik, Jan.
  33. krasóta, f. die Pracht, die Herrlichkeit, die Schönheit, Jarn., Jan., nk.; — po drugih slov. jezikih.
  34. krasovı̑t, adj. prachtvoll, herrlich, C., Zora.
  35. krȃspati, -am, vb. impf. = praskati, kratzen, ritzen, Z., jvzhŠt.; — konjiča kraspata, prhata, pa le ne gre, Glas.
  36. krásta, f. 1) die rauhe Rinde, die sich an einer Wunde, einem Geschwür oder Ausschlag bildet, der Schorf; krasta se je na rani naredila; — pl. kraste, = garje, die Krätze, Dalm.- Valj. (Rad); — 2) = kapnik, C.
  37. krástav, adj. schorfig, voll Schorf; ves k. po licu; — krätzig; krastava ovca, Burg.
  38. krastaváča, f. = krastača, LjZv.
  39. krástavəc, -vca, m. 1) = krastav človek, der Krätzige, Cig., Zilj.- Jarn. (Rok.); — 2) morski k., der Spritzwurm (holothuria tubulosa), Erj. (Ž.); — 3) die Gurke (cucumis sativus), C., Trst. (Let.), Tuš. (R.).
  40. krástavica, f. 1) = krastača, Cig.; — 2) = kumara, vzhŠt.
  41. krásti, krádem, vb. impf. stehlen; Bogu čas k., unthätig sein, faulenzen.
  42. krȃščina, f. schroff zerrütteter, steiniger Boden: črez vsako kraščino ("krašno") me je peljal, Zv.
  43. 1. krȃt, m. die Kürze: zavoljo krata, der Kürze wegen, ogr.- Valj. (Rad).
  44. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
  45. krȃt, f. 1) = 2. krat m. prvo krat, zadnjo krat; do tretje krati, C.; potrka tretjo krat, vzhŠt.- Valj. (Vest.); neke krati, einigemale, C.; vse krati, jederzeit, C.; — h krati, auf einmal, zugleich, Notr.- Cig., Jan., DZ.; sogleich, C.; — 2) die Frist: komu krat dati, ne da krati, C.; v dveh kratih plačati, in zwei Terminen zahlen, V.-Cig.; — oblike m. in ž. spola se ne dajo vselej za gotovo ločiti.
  46. krátčək, -čka, adj. = kratiček, C., jvzhŠt.
  47. kratčína, f. etwas Kurzes, Fr.- C.
  48. krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče ( n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.- Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.
  49. kratíca, f. die Abkürzung, die Abbreviatur, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  50. krátičək, -čka, adj. ganz kurz, Z., C. ( Let. 1878. III. 91.).
  51. kratı̑telj, m. der Verkürzer, Zora.
  52. kratı̑təv, -tve, f. die Verkürzung, der Vorenthalt, Z.; k. časti, Jan.
  53. krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.- C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).
  54. kratı̑vəc, -vca, m. 1) der Verkürzer, der Schmälerer, Cig., C.; — 2) das Accentzeichen für eine kurze Silbe, nk.
  55. kratkóba, f. die Kürze, Jan., C.
  56. kratkǫ̑ča, f. die Kürze, Jan., Mik.
  57. kratkočásən, -sna, adj. kurzweilig, unterhaltend.
  58. kratkočásiti, -čȃsim, vb. impf. unterhalten; k. koga; k. se, sich die Zeit vertreiben, verkürzen.
  59. kratkočȃsnež, m. der Zeitvertreiber, Jan. (H.).
  60. kratkočȃsnica, f. 1) die Unterhalterin, Cig., M.; — 2) die Schnurre, die Anekdote, ein kurzweiliges Geschichtchen, Cig., Jan., nk.
  61. kratkočȃsnik, m. der Zeitvertreiber, der Unterhalter, Cig.
  62. kratkočásnost, f. die Kurzweiligkeit; — die Unterhaltung: časa zadosti imeti za pogovore, za igre, za kratkočasnosti, Škrb.- Valj. (Rad).
  63. kratkočásovanje, n. die Zeitverkürzung, die Kurzweil, die Unterhaltung, Cig.; pogovarjanje in kratkočasovanje s prijatelji, Vrtov. (Km. k.); udeleževati se primernega kratkočasovanja, Cv.
  64. kratkočásovati, -ujem, vb. impf. sich unterhalten, C.; k. (se), Cig., Jan., LjZv.; tudi k. se, Dol.
  65. kratkodóbnost, * f. kurze Dauer, Zora.
  66. kratkoglásən, -sna, adj. kurztönig, Cig., Jan.
  67. kratkoglȃvəc, -vca, m. der Kurzkopf (brachycephalus), Cig. (T.), Erj. (Z., Som.).
  68. kratkoklàs, -klása, adj. kurzährig, Cig.
  69. kratkokljùn, -kljúna, adj. kurzschnäblig, Jan. (H.).
  70. kratkokljȗnəc, -nca, m. kratkokljunci, Kurzschnäbler (pressirostres), Cig. (T.).
  71. kratkokrı̑łəc, -łca, m. kratkokrilci, Kurzflügler (brachelytra), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  72. kratkolàs, -lása, adj. kurzhaarig, Jarn., Jan.
  73. kratkolȃsəc, -sca, m. der Kurzhaarige, Cig.
  74. krȃtkoma, adv. kurz, kurzweg: kratkoma vse je tajil, Z.
  75. kratkonòg, -nǫ́ga, adj. kurzbeinig, kurzfüßig, Cig., Jan.
  76. kratkonòs, -nǫ́sa, adj. kurznasig, Cig., Jan.
  77. kratkonǫ̑žəc, -žca, m. der Kurzbeinige, Cig.
  78. kratkopécəlj, -clja, m. neka trta: der Kurzstengler, Nov.- C., M., Dol.- Erj. (Torb.); — neko jabolko, C.
  79. kratkorèp, -rę́pa, adj. kurzschwänzig, Cig., Jan.
  80. kratkorę̑pəc, -pca, m. kratkorepci, die Kurzschwänze ( zool.), Cig. (T.).
  81. kratkorę̑pnik, m. der Kurzschwanz, Cig.
  82. kratkorǫ́čən, -čna, adj. kratkoročna menica, kurzes Papier ( merc.), Cig. (T.).
  83. kratkoròk, -rǫ́ka, adj. kurzarmig, Cig., Jan.
  84. kratkorokàv, -áva, adj. mit kurzen Aermeln, LjZv.
  85. kratkosẹ́nčən, -čna, adj. kurzschattig, Cig.
  86. kratkoslǫ̑včən, -čna, adj. kurzsilbig, Jan. (H.).
  87. kratkọ̑st, f. die Kürze.
  88. kratkosȗknjež, m. der Kurzrock, Cig.
  89. kratkotíčən, -čna, adj. kurzreichend, spärlich, C.
  90. kratkotrájən, -jna, adj. kurzdauernd, Bes.
  91. kratkoùh, -úha, adj. kurzöhrig, Cig., Jan.
  92. kratkoȗmje, n. die Borniertheit: kratkoumje se košati, Levst. (Zb. sp.).
  93. kratkovẹ́čən, -čna, adj. kurzlebend, Vest.; — ephemer, Cig. (T.).
  94. kratkovı̑dəc, -dca, m. der Kurzsichtige, Jan., Žnid.
  95. kratkovídən, -dna, adj. kurzsichtig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  96. kratkovı̑dnež, m. der Kurzsichtige, Cig., nk.
  97. kratkovídnost, f. die Kurzsichtigkeit, Cig., Jan., M., nk.
  98. kratkovràt, -vráta, adj. kurzhalsig, Jan.
  99. kratkovrȃtəc, -tca, m. der Kurzhals, Cig.
  100. kratkožívən, -vna, adj. kurzlebend, Zora.

   25.401 25.501 25.601 25.701 25.801 25.901 26.001 26.101 26.201 26.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA